Emma Thompson je kolegici prevzela soproga

4. 5. 2014

Predstavljamo vam zanimivo življenjsko zgodbo igralke, komedijantke, scenaristke, pisateljice in aktivistke Emme Thompson, ki je pred kratkim dopolnila 55 let, prav na dan izida naše revije pa v slovenska kina prihaja komedija Udar ljubezni, v kateri ob Pierceu Brosnanu blesti v glavni vlogi.

Emma Thompson se je rodila 15. aprila 1959 v četrti Paddington v zahodnem Londonu.

Njen oče Eric Thompson je bil britanski igralec, televizijski voditelj in producent, ki je leta 1982 umrl, njena mama Phyllida Law, ki bo 8. maja dopolnila 82 let, pa je škotska igralka, s katero je celo igrala v nekaj filmih. Očitno se ljubezen do igralstva v družini Thompson prenaša iz roda v rod, saj se s sedmo umetnostjo ukvarja tudi Emmina tri leta mlajša sestra Sophie Thompson. Čeprav sta ji starša zagotavljala brezbrižno in lepo otroštvo, v igralkini družini pred njenim rojstvom ni bilo vse tako zelo pravljično. V nekem intervjuju je razkrila dolgo varovano družinsko skrivnost. Povedala je, da je njeno babico spolno zlorabljal delodajalec, posledica tega pretresljivega početja pa je bilo rojstvo njenega strica.

"Med prvo svetovno vojno je očetova mama Annie Jackson delala kot služkinja za par, ki ni mogel imeti otrok. Njen delodajalec je prihajal v njeno sobo in moja babica je kmalu ugotovila, da je noseča. Odločila se je, da bo pobegnila in se vrnila k svoji družini. Rodila je sina Freda, a kljub siromaštvu in pritiskom delodajalca ter njegove soproge, ki sta hotela dečka vzeti in ga vzgajati kot svojega sina, nikoli ni hotela niti slišati za to. Pozneje se je razvedelo, da je ta delodajalec enako izkoristil še tri služkinje, ki so mu povile otroke. Njegova soproga, ki ni mogla imeti svojih potomcev, je bila del tega načrta," je razkrila igralka, ki je po končani srednji šoli vpisala študij angleške književnosti na Cambridgeu.

Prav na tej sloviti univerzi je spoznala igralca Stephena Fryja in Hugha Laurieja, ki se jima je pridružila v prestižni univerzitetni gledališki skupini Footlights, v kateri je začela kariero kot igralka in scenaristka komičnih skečev.

S Hughom se je takrat celo zapletla v krajše romantično razmerje. Potem ko je diplomirala, je najprej nastopala kot komedijantka, pozneje je začela igrati v gledališču, nato pa še na televiziji.

Med snemanjem televizijske serije Fortunes of War je spoznala ambicioznega igralca, režiserja, producenta in scenarista Kennetha Branagha, ki je ob njenem 30. rojstnem dnevu v newyorškem Centralnem parku pokleknil in jo zaprosil za roko. Kmalu sta sklenila zakonsko zvezo, ki je sicer trajala le šest let, med letoma 1989 in 1995, a v tem obdobju se je Emmina kariera ves čas strmo vzpenjala. Kot po tekočem traku je namreč nizala vloge, ki so bile deležne gromozanske pozornosti in občudovanja.

Na velikem platnu se je prvič pojavila leta 1989, ko je dobila vlogo v romantični komediji The Tall Guy, takoj zatem pa je zaigrala v akcijski biografski drami Henry V., ki jo je režiral prav njen tedanji soprog Branagh. Ta je leta 1991 poskrbel tudi za režijo trilerja Dead Again, v katerem je znova zablestela prav Emma.

Že dve leti pozneje je dosegla vrhunec kariere, saj je za vlogo v romantični drami Howardov kot, pod katero se je kot režiser podpisal James Ivory, osvojila oskarja v kategoriji najboljše igralke v glavni vlogi. Vlogo močne in hkrati občutljive ženske je leta 1993 ponovila v romantični drami Ostanki dneva, ki jo je prav tako režiral Ivory, Emma pa se je znova znašla med nominirankami za oskarja v kategoriji najboljše igralke v glavni vlogi, a ji je to priznanje 'speljala' Holly Hunter za vlogo v romantični glasbeni drami Klavir.

V obeh filmih je bil soigralec popularne igralke z Otoka legendarni Anthony Hopkins. Zanimivo je, da je bila leta 1994 Emma za zlati kipec v kategoriji najboljše igralke v stranski vlogi nominirana tudi zahvaljujoč izjemni igri v zgodovinski biografski drami V imenu očeta, a je najprestižnejša nagrada v filmskem svetu znova pripadla igralki iz filma Klavir, tokrat Anni Paquin.

Leto 1995 pa je bilo zanjo nekoliko temačnejše, saj se je ločila od Branagha, in sicer zaradi njegove afere z njeno kolegico Heleno Bonham Carter. O tem škandalu je prvič javno spregovorila šele lani, torej kar 18 let po ločitvi.

"Ločitev je bila že davno. Ne moreš vztrajati pri nečem takšnem. Nimam energije za to. S Heleno sva se pobotali že pred davnimi leti," je razkrila v priljubljenem pogovornem šovu The Ellen DeGeneres Show in odkrito dodala, da je po ločitvi bolehala za depresijo. Helena in Kenneth sta razmerje menda začela leta 1994 na snemanju grozljivke Frankenstein, njuna romanca pa naj bi trajala pet let. Emma je ta občutek izdaje in vso žalost pretočila v lik, ki ga je upodobila leta 2003 v romantični komediji Pravzaprav ljubezen.

"Tako dolgo sem že vadila jokanje v dnevni sobi, potem pa izpostavljanje v javnosti z vedrino na obrazu. Pobrala sem koščke svojega srca in jih pospravila v predal," pojasnjuje simpatična zvezdnica, ki se je ob tej neprijetni temi nekoč celo pošalila na svoj račun in poudarila, da so med njo in Heleno določene podobnosti.

"Rahlo sva nori in nisva modno ozaveščeni. Morda je imel zato Ken rad obe. Je čudovita ženska," je povedala o kolegici, ki ji je 'ukradla' soproga in s katero je leta 1992 prvič tudi sodelovala, saj sta obe igrali v že omenjenem filmu Howardov kot. Po škandalu pa sta se dami še kar nekajkrat 'srečali' na prizoriščih snemanj, saj sta od leta 2007 skupaj igrali v izredno priljubljenih filmih o čarodeju Harryju Potterju. Čeprav je od takrat preteklo že veliko vode in se zna zdaj celo pošaliti na račun svoje ločitve, ne skriva, da jo je od črnih misli po zakonskem brodolomu odvrnilo samo pisanje scenarija za romantično dramo Razsodnost in rahločutnost, ki je nastal po romanu Jane Austen.

"Da bi si nekako pomagala, je bila edina stvar, ki sem jo lahko storila, pisanje. Pisanje scenarija za ta film me je rešilo, da nisem potonila na zelo, zelo grd način," priznava dama, ki je edina v zgodovini dobila oskarja za igro in scenarij. Film Razsodnost in rahločutnost je bil leta 1996 namreč nagrajen s prestižnim zlatim kipcem za najboljši scenarij po literarni predlogi. V nasprotju z večino njenih kolegov, ki oskarje radi postavljajo na vidna mesta v svojih domovih, se je Emma odločila, da bo svoja zlata kipca hranila kar v kopalnici.

"Na vseh drugih mestih delujeta čudno in vsiljivo. Sta velika, zlata in se bleščita. Lepo jima je tam, kjer sta. Lahko se starata v miru kot vse ostalo, kar imam, vključno z mojim telesom," svojo odločitev pojasnjuje Britanka, ki se je v bogati karieri pogosto spopadala tudi s kritikami, a se je že na začetku profesionalnega razvoja naučila, kako jih izkoristiti na najboljši možen način:

"To mi je pomagalo. To je vitalna stvar za vsako osebo v vsakem poslu. Moraš narediti napako in zaradi tega te kritizirajo, a če ne delaš napak, se nikoli ne boš ničesar naučil. In jaz sem delala napake, čeprav morda ni dobro, da to priznavam. Delati moraš tako, da zadovoljiš sebe, ne občinstva. Če ti je najbolj pomembno pri delu to, da bi zadovoljil gledalce, nisi umetnik. V tem primeru snemaš le 'popcorn' filme."

Nadarjena umetnica je na snemanju uspešnice Razsodnost in rahločutnost spoznala sedem let mlajšega igralca Grega Wisa, s katerim je začela razmerje, ki je njeno življenje izpopolnilo in obarvalo z najlepšimi barvami. Simpatična zaljubljenca sta dolgo poskušala zasnovati družino, kar jima je uspelo leta 1999, ko sta zahvaljujoč oploditvi in vitro dobila hčerkico Gaio Romilly.

"Ko rodiš, se ti zdi, kot da si se tudi sam znova rodil. To je tako velika preobrazba v tvojem telesu, duši, duhu. Mitske dimenzije, ki jih pripisujejo rojstvu otroka, so povsem resnične, to je bila najpomembnejša izkušnja mojega življenja. Od takrat je moj igralski posel isti, moje življenje pa postaja čedalje pomembnejše. Ne želim pa pretiravati, saj nočem biti samo mama, ki bi zaradi starševstva zanemarila svoj poklic in vse, kar je povezano z njim. Igra, pogovori z novinarji in vse drugo so moja hrana in pijača, to imam zelo rada. Toda od rojstva otroka je vse to na drugem mestu mojih življenjskih prioritet," pravi Emma, ki je po rojstvu hčerke kar tri leta poskušala z metodo in vitro še povečati družino, a ji to ni uspelo.

Je pa zato leto 2003 minilo v znamenju kar dveh lepih dogodkov. Emma in Greg sta si v škotskem mestu Dunoon najprej dahnila usodni da, istega leta pa sta se odločila še za posvojitev in pod svojo streho vzela Tindyebwo Agabo, siroto iz Ruande. Člani njegove družine so izginili po obračunu med plemenoma Tutsi in Hutu. Kot otrok je bil celo prisiljen sodelovati v bojih med plemenoma, do trenutka, ko ga je posvojila Emma, pa so zanj skrbele različne dobrodelne organizacije. Emma in Greg sta ga spoznala, ko je bil star že 16 let, in sicer na prireditvi, ki jo je organizirala vodilna britanska begunska organizacija Refugee Council, ter ga povabila, da preživi božič z njuno družino.

"Vse se je zgodilo počasi in spontano. Z nami je preživljal praznike na Škotskem in se povsem naravno vklopil v našo družino ter postal njen član. Bilo mi je težko sprijazniti se s tem, da nikoli več ne bom zanosila in da ne bova imela več otrok. Če malo bolje razmislim ... Če bi imela še kakšnega otroka, ne bi izkusila neverjetne materinske izkušnje, ki sem jo doživela s Tindyebwo," je iskrena igralka, katere posvojenec je leta 2009 diplomiral iz političnih ved na univerzi Exeter.

Zaradi vlog v filmih, posnetih po klasikih britanske književnosti, je Emma tistim, ki je niso poznali ali pa niso bili seznanjeni z njeno kariero, delovala stroga, zadržana in tiha, a z vlogami v novejših kinematografskih uspešnicah je dokazala nasprotno.

V zadnjih nekaj letih jo je mlajše občinstvo vzljubilo zahvaljujoč vlogam v filmih o Harryju Potterju, mladini pa se je prikupila tudi v že omenjenem filmu Pravzaprav ljubezen, družinski komediji Nanny McPhee - čudežna varuška, znanstvenofantastični akcijski komediji Možje v črnem 3, romantični drami Zadnja priložnost, Harvey in biografski komični drami Reševanje gospoda Banksa.

"Čeprav nenehno izkazujem čustva, mi ni bilo težko igrati angleških dam, saj sem jih v svojem življenju redno videvala. Od začetka šolanja, ko je bila to moja učiteljica, in naprej ... Zlahka jih prepoznaš, ker si bral o njih in si obkrožen z njimi. V primerjavi z drugimi se počutim bolj Evropejka kot Angležinja. Kadar pridem v Francijo, se počutim kot Francozinja, enako je v Italiji, kjer me Italijani takoj razglašajo za svojo. To obojestransko razumevanje je zame velik kompliment," razlaga vsestranska umetnica, ki ji niti pisanje knjig ni tuje.

Otroke razveseljuje s pisanjem o dogodivščinah zajčka Petra, nekatera njena književna dela pa so tudi bolj družbeno angažirana. Ko je njena hčerka dopolnila 13 let, pa je napisala priročnik o seksu, da bi jo seznanila z osnovnimi stvarmi, ki bi jih moralo poznati vsako mlado dekle. Dojela je namreč, da ljubljene hčerke nikoli ne bo mogla povsem zaščititi, takšen priročnik pa po njenem nikakor ne more biti odveč. Razlog za njeno povečano ali morda celo pretirano skrb za hčerko se skriva v njeni travmatični izkušnji iz mladosti. Na zabavi za osmi rojstni dan jo je namreč šokiral čarovnik, tega dogodka pa nikakor ne more pozabiti.

"Moja starša sta ga pripeljala na zabavo. Vprašal me je, ali mu dam poljubček, ker mi je podaril bombon, in hotela sem ga poljubiti na lice, on pa se je obrnil in mi porinil jezik v usta! Mislila sem, da sem jaz kriva, otroci vedno mislijo, da so krivi," se neprijetne izkušnje spominja izvrstna igralka, ki v zasebnem življenju nikoli ni igrala in se - v nasprotju s številnimi slavnimi kolegicami - tudi nikoli ni predstavljala kot nedotakljiva zvezda. Vedno je razpoložena za pogovor z oboževalci ali predstavniki sedme sile, ki jih velikokrat celo preseneti z neverjetno preprostostjo in iskrenostjo. Slovi pa tudi po tem, da je ena od redkih zvezdnic, ki ostro nasprotujejo botoksu in drugim pomlajevalnim posegom ter lepotnim operacijam. In med drugim imamo tudi zaradi tega Emmo tako zelo radi ...

Napisal Tim Jeras, fotografije Profimedia