Cate Blanchett: Zagovornica naravne lepote

Njene igralske sposobnosti si lahko ogledaš v akcijskem trilerju Hanna, ki je včeraj prišel v naše kinematografe.

Catherine Élise ‘Cate’ Blanchett se je rodila 14. maja 1969 v Ivanhou, predmestju avstralskega Melbourna. Luč sveta je ugledala kot hčerka avstralske nepremičninske agentke in učiteljice June ter Roberta ‘Boba’ Blanchetta, ameriškega mornariškega častnika po rodu iz Teksasa. Robert, ki je pozneje delal v oglaševanju, je June spoznal, ko je bil nameščen v vojaškem oporišču v Melbournu.

Ko je bila stara komaj deset let, je izgubila očeta, za katerega je bil usoden srčni infarkt. Cate, ki je sebe v otroških letih opisala kot ‘delno ekstrovertirano in delno nezaželeno’, pa ni odraščala kot edinka, saj ima še starejšega brata Boba, ki je danes računalniški inženir, in mlajšo sestro Genevieve, ki je leta 2008 prejela diplomo iz arhitekturnega dizajna in dela kot gledališka dizajnerka. Bodoča filmska zvezdnica je osnovno in srednjo šolo končala v domačem Ivanhou, visoko izobrazbo pa je pridobila na dekliškem metodističnem kolidžu, kjer se je začela zanimati za igralstvo. Na univerzi v Melbournu je študirala ekonomijo in likovno umetnost, potem pa je zapustila Avstralijo in se podala na potovanje. Ko je bila stara 18 let, si je omislila dopust v Egiptu. V cenenem hotelu v Kairu jo je kolega vprašal, ali bi bila pripravljena biti statistka v filmu Kaboria in že naslednji dan se je znašla v množici podivjanih ljudi, ki so navijali za ameriškega boksarja, ki je izgubljal proti Egipčanu. Ko se je vrnila v domovino, se je kmalu preselila v Sydney, da je lahko študirala na Državnem inštitutu dramskih umetnosti. Leta 1992 je diplomirala in začela kariero v gledališču.

Prvo večjo vlogo na gledaliških deskah je dobila že leta 1993, in sicer v predstavi Oleanna, v kateri ji je družbo delal sloviti Geoffrey Rush. S to vlogo je osvojila nagrado gledaliških kritikov za najbolj perspektivno igralko.

V naslednjih dveh letih se je pojavila v vlogi Ofelije v zelo hvaljeni B-produkciji Hamleta, ki je nastal pod režisersko taktirko Neila Armfielda in v katerem ji je družbo znova delal Rush, pridružil pa se jima je še Richard Roxburgh. Sledili so nastopi v miniseriji Heartland, v kateri je zaigrala ob Ernieju Dingu, miniseriji Bordertown ter v epizodi serije Police Rescue z naslovom The Loaded Boy. Filmski prvenec je doživela prav v televizijskem filmu Police Rescue: The Movie, filmski predelavi istoimenske serije, v katerem je igrala učiteljico, ki jo za talko vzamejo oboroženi banditi.

Mednarodni filmski krst pa je doživela, ko je dobila vlogo avstralske medicinske sestre, ki jo zasužnjijo Japonci. Govorimo o filmu Paradise Road iz leta 1997, ki ga je režiral Bruce Beresford in v katerem je zaigrala s slovitima kolegicama Glenn Close in Frances McDormand. Prvo glavno vlogo je prav tako dobila leta 1997, ko je v romantični drami Oscar in Lucinda igrala Lucindo Leplastrier. Tudi to je počela v dobri družbi - z Ralphom Fiennesom. Za to vlogo je poskrbela igra usode, saj je Peter Carey, večkrat nagrajeni avstralski pisatelj in avtor Oscarja in Lucinde, njenega očeta Boba poznal še iz obdobja, ko sta skupaj delala v oglaševalski industriji v Melbournu. Cate je bila s to vlogo prvič nominirana za nagrado Avstralskega filmskega inštituta, ki pa ji jo je ‘speljala’ Pamela Rabe. Je pa zato še istega leta prejela nagrado omenjenega inštituta za najboljšo stransko igralko v romantični komediji Thank God He Met Lizzie.

Njena prva večja mednarodna vloga je bila vloga britanske kraljice Elizabete I. v drami Elizabeta iz leta 1998. Bila je nominirana za oskarja v kategoriji najboljše igralke, a je zlati kipec osvojila Gwyneth Paltrow za vlogo v filmu Zaljubljeni Shakespeare. Je pa zato domov odnesla bafto in zlati globus za najboljšo igralko v drami ter številne druge nagrade. Poleg tega je bila že naslednje leto nominirana za bafto za stransko vlogo v psihološkem trilerju Nadarjeni gospod Ripley.

Takrat je dokončno postala uveljavljena igralka, še dodatno množico oboževalcev pa si je leta 2001 zagotovila kot vilinska kraljica Galadriel v vseh treh filmih Gospodar prstanov. Splošno znano je, da je trilogija režiserja Petra Jacksona še vedno najuspešnejša filmska trilogija vseh časov. Leta 2005 je v drami slovitega režiserja Martina Scorseseja z naslovom Letalec upodobila Katharine Hepburn in osvojila oskarja za najboljšo stransko igralko. S tem je postala prva oseba, ki je osvojila oskarja za portret igralca/igralke, ki je osvojil/-a oskarja. Leta 2006 ji je v drami Babilon družbo delal lepotec Brad Pitt, v drami Zapiski o škandalu pa Judi Dench. Naključje je hotelo, da je Judi osvojila oskarja za najboljšo stransko igralko za vlogo Elizabete I. istega leta, ko Cate ni uspelo osvojiti zlatega kipca za isto zgodovinsko osebnost, a v drugi kategoriji.

Cate je bila za vlogo v drami Zapiski o škandalu že tretjič nominirana za oskarja, nominacijo pa si je priigrala tudi Judi. Leta 2007 je bila ponovno nominirana za oskarja za najboljšo igralko v zgodovinski drami Elizabeta: Zlata doba, za portret ene od šestih reinkarnacij legendarnega glasbenika Boba Dylana v drami Bob Dylan: 7 obrazov pa je na beneškem filmskem festivalu prejela nagrado za najboljšo glavno igralko. Na 80. podelitvi oskarjev je bila torej nominirana za oskarja v kategoriji najboljše glavne igralke v filmu Elizabeta: Zlata leta in v kategoriji najboljše stranske igralke v filmu Bob Dylan: 7 obrazov, s čimer je postala šele 11. igralka, ki si je v istem letu prislužila dve nominaciji, in prva igralka, ki je bila drugič nominirana za ponovitev iste vloge. Po vsem tem ni nenavadno, da jo je Time leta 2007 uvrstil med 100 najvplivnejših ljudi na svetu, Forbes pa jo je označil za najuspešnejšo igralko leta. Leta 2008 je kot agentka KGB-ja, polkovnica dr. Irina Spalko, zaigrala v akcijski pustolovščini Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje, ob koncu istega leta pa se je na velikem platnu drugič pojavila z Bradom Pittom, tokrat v epski drami Nenavaden primer Benjamina Buttona. Ameriški verziji japonskega animiranega fantazijskega filma Ponyo je posodila glas, lani je blestela v akcijski drami Robin Hood, prav včeraj pa je v naše kinematografe prišel njen akcijski triler Hanna.

O tem, da je Cate izjemna igralka in da na poklicnem področju naravnost blesti, torej ni nobenega dvoma. Kako pa ji gre v zasebnem življenju? Z lahkoto zatrdimo, da ravno tako dobro kot v poslovnem. Na žalost mnogo moških njeno srce že dolgo pripada avstralskemu dramaturgu in scenaristu Andrewu Uptonu, ki ga je spoznala leta 1996, ko je nastopala v gledališki produkciji Čehovega Galeba. Zanimivo pa je, da ni šlo za ljubezen na prvi pogled.

"On je mislil, da sem vzvišena, jaz pa sem bila prepričana, da je aroganten," je pojasnila pozneje in dodala:

"To le dokazuje, kako zelo se lahko zmotiš. Ko me je poljubil, pa sem vedela, da je to to."

Parček si je večno zvestobo zaobljubil 29. decembra 1997, njuno zakonsko srečo pa so okronali trije sinovi, devetletni Dashiell John, sedemletni Roman Robert in triletni Ignatius Martin. Družinica je sprva živela v britanskem Brightonu, potem pa sta se slavna zakonca s sinovi vrnila v rojstno Avstralijo. Novembra 2006 je igralka pojasnila, da sta se za selitev odločila zaradi želje, da bi imeli njuni otroci stalen dom, da bi bila bližje svojima družinama in da bi imela znova občutek, da pripadata avstralski (gledališki) skupnosti. Petčlanska družina živi v Bulwarri, graščini iz peščenjaka, zgrajeni davnega leta 1877. Nepremičnino v Hunters Hillu, predmestju Sydneyja, sta si zvezdnika pred sedmimi leta omislila za 7,5 milijona evrov, tri leta pozneje pa sta jo temeljito prenovila, da bi bila ekološko bolj prijazna. In tako zdaj v njunem domovanju vse deluje na solarno energijo, svojo ekološko ozaveščenost pa Cate izkazuje tudi tako, da je aktivna v številnih združenjih, ki se borijo za zmanjšanje emisij plinov in ohranitev čistih voda.

Sicer pa je oskarjevka zelo znana tudi po tem, da ne skriva svojih let, da stoji za njimi in da lepotnim operacijam vneto nasprotuje.

Prav zato pogosto dobiva komplimente kot ena izmed najlepših žensk, ki se niso podvrgle plastičnim operacijam.

"V svetu šovbiznisa je veliko pritiskov in razlogov, da se odločiš za plastično operacijo, a jaz si ne želim, da bi bila znova videti kot pri 25 letih. Zakaj bi torej vse to počela sama sebi?" se sprašuje zvezdnica in dodaja, da se trudi, da bi bila videti čim bolj naravna, zato uporablja zelo malo ličil:

"Vsaka ženska sčasoma začuti skušnjavo, da bi se preveč naličila, jaz pa se trudim biti čim bolj naravna."

Za to, da ne gre pod nož, pa obstaja še en zelo tehten razlog. Njen soprog ji je dal namreč jasno in glasno vedeti, da jo bo nemudoma zapustil, če se bo podvrgla plastični operaciji.

"Menim, da so prav znaki staranja in majhne hibe tisti, ki človeka naredijo zares lepega," pravi Cate, ki je popoln ‘kloniran’ videz ne zanima. Na hollywoodsko obsedenost z lepoto reagira z zmajevanjem z glavo. Njena skrivnost lepote oziroma ‘čarobna beseda’ je detoksikacija. Vsaj enkrat na leto stavi na tritedenski načrt razstrupljanja, ki naj bi poživil njeno presnovo. V tistem času so ogljikovi hidrati, čaj, mlečni izdelki in rdeče meso zanjo tabu. Ko gre za telesno vadbo, pa je bolj kot ne lena. Največ dvakrat tedensko sta na sporedu pilates ali plavanje. In to je vse! Treninga ima dovolj že v vsakdanjem življenju:

"Moj trening so otroci, saj jih ves dan vlačim naokoli."

Čeprav iz njene vilinske postave to ni razvidno, si da Cate, katere konjiček je tudi pečenje, sem ter tja duška in takrat pričara prave kalorične bombe - torte, ki jih skupaj z možem in sinovi z užitkom poje. Pa dober tek!

Tim Jeras za Story

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ