Botoks Carle Bruni

Kdo ve, kaj bi naredila Carla Bruni, če bi vedela, kaj vse bodo Francozi hoteli izvedeti o njej, ko se je odločila, da bo zapeljala francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

23. 3. 2010

Ker ni vedela, se je odločila. In ga zapeljala. Zdaj jo opazujejo - vsak njen gib, vsak njen stavek in tudi vsako njeno … gubo.

Na očeh javnosti

Brunijeva je bila kot zelo uspešna manekenka in tudi kot razmeroma uspešna pevka vajena pozornosti, a seveda ni vedela, kakšne razsežnosti lahko ta dobi, ko postaneš žena francoskega predsednika. Hiperaktivnega in promiskuitetnega.

Po vesteh o tem, da sta bila s prijateljem občasno nezvesta, je bila Brunijeva v javnosti nenadoma videti mnogo bolj napeta, kot so je bili Francozi vajeni. Nje nasmešek se je zdel zamrznjen, njen pogled leden, izraz na njenem obrazu, kot da je zastal.

Nagnjenost k več partnerjem je bila pri Carli in Nicolasu nekaj običajnega, preden sta stopila v nenavadno zvezo, zato je vzajemna nezvestoba ni mogla tako zelo pretresti. Tako presenetiti. Je mar res šlo zgolj za presenečenje, so se spraševali Francozi.

Ali so bile na delu druge sile? Botoks na primer.

Kar danes ni nič nenavadnega.

Pa je vse to res potrebno?

"Moj moto je, da bolje smo videti, bolje se počutimo," meni londonski lepotni kirurg Al Ayoubi.

"Kako vidimo sami sebe, je seveda zelo osebno, kako opazujemo druge, je objektivno. Smisel staranja s stilom je v izboljševanju tega, kako se predstavljamo zunanjemu svetu. Čeprav sem lepotni kirurg, nisem privrženec tega, da so za dober videz v zrelejših letih nujno potrebne operacije. Sem tudi proti napenjanju kože na obrazu, razen v primerih, ko se pri ženskah, ki so stare več kot 60, na podbradku nabere preveč kože. A na vsak način drži, da je ženska videti bolje, če se vzdržuje, tudi z manjšimi lepotnimi popravki."

Geni in lepota so zelo povezani

Lorraine Candy, 41-letna odgovorna urednica mesečnika Elle, se kirurškemu skalpelu še ni prepustila, previdna je.

"Ženske smo zelo ostre sodnice," pravi.

"Ob ženskah, ki ne kažejo svojih let, se počutimo ogrožene. Tega se je treba otresti in se vzajemno spodbujati. In na vsak način je treba paziti, da človek, še posebno ženska, ne zapade pod vpliv smernic, ki jih nakazuje slava, na katero smo tako zelo navezani, skoraj odvisni od nje. Ljudje morajo razumeti tudi to, da genski zapis igra veliko, celo odločilno vlogo. Ko smo na primer letos na naslovnico dali Helene Christensen, je bila to ena najmanj retuširanih fotografij v zadnjem času. In Helene zvečer hodi ven, pije, se zabava. Nobenega smisla nima, da bi bila jaz zaradi tega ljubosumna."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri