Vse skupaj se je začelo pred leti, ko mu je dolgoletni prijatelj iz Nemčije rekel: "I think you should be an actor." A Borut tega takrat ni jemal resno, saj je delal kot fizik na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani.
"Kmalu po tem me je prijatelj povabil, da grem v eno izmed casting agencij zaradi snemanja reklame. In sem poskusil. Poslal sem nekaj svojih fotografij in kmalu dobil povabilo na avdicijo in bil na koncu tudi izbran za svojo prvo vlogo," svojo zgodbo začne mladi igralec in nadaljuje.
"Dobil sem vlogo kadilca v Protikadilski kampaniji evropske komisije, čeprav naj povem, da sam sploh ne kadim. Na snemanju sem res užival in začutil, da me to nepopisno veseli. Očitno je moj prijatelj imel prav."
Kljub temu, da je po poklicu magister znanosti s področja fizike, se je odločil, da bi to rad počel do konca življenja.
Tako se je Borutova ljubezen do naroslovja in znanosti počasi začela seliti proti umetnosti, še posebej filmski umetnosti. Začutil je, da se kot človek na odru in pred kamero bolje izrazi.
Vedno več avdicij je prineslo več novih vlog. Glavna sprememba pa se je zgodila, ko je bil na snemanju filma Dvojina, kjer je spoznal režiserja Andraža Šumrado.
"Vprašal me je, če hodim k Vajevcem? 'Kdo pa je to?', sem vprašal. 'Ja brata Vajevec, nujno moraš do njih. Tako sem dobil kontakt in na srečo se je ravno čez nekaj tednov začelo novo študijsko leto. Seveda sem bil tam. Gre za Igralski studio bratov Vajevec, kjer se goji igralska metoda po Lee Strasberg-u."
Gre za igralsko metodo, na katero prisegajo tudi svetovno znani hollywoodski igralci, kot so Al Pacino, Merly Streep, Robert de Niro, Marlon Brando ... Glavna značilnost Strasbergove metode pa je v tem, da igralec ne nakaže na določena čustva preko obrazne mimike, ampak da inducira čustva v sebi. Zato je bogato notranje življenje zelo pomembno za igralca. Po Stanislavskemu, utemeljitelju igralske metode, je igra celo duhovna disciplina.
Prve vloge v slovenskih filmih
Med tem časom je dobil tudi vloge v nekaj neodvisnih slovenskih filmih, kot sta npr. The Last Man: Mangata režiserja Predraga Radulovića in Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni, režiserja Samira Bajrića.
"V filmu igram plačanca, ki ga kličejo Kolega. Gre za zgodbo v kateri detektiv pod krinko začuti, da so mu stvari popolnoma ušle izpod nadzora, da ni več sposoben nadaljevati svoje skrivne misije, saj njegov tim morilcev prevzema kontrolo nad delom. Po izgubi delodajalca se po pomoč zateče k zasebni psihiatrinji, da bi mu pomagala s povratkom na prava pota," pojasni Grošičar.
"Posebej bi izpostavil, da sem imel srečo, da so me povabili k sodelovanju pri filmu Bićemo prvaci sveta, režiserja Darka Bajića. Gre za velikega jugoslovanskega režiserja, ki deluje že preko 30 let. Sodelovanje z njim mi je bilo v veliko veselje. V filmu igram Kolporterja."
Kmalu je prišla želja po tujini ...
Spomladi 2013 se je podal v Los Angeles prek agencije, ki organizira šolanje ter avdicije pred približno tridesetimi hollywoodskimi agenti in managerji za igralce iz celega sveta z namenom, da prodrejo v filmski svet Hollywooda.
"Ta izkušnja je bila zame odločilna. Nisem sicer podpisal pogodbe z agentom, vendar sem dobil dober ''feedback'' in se ogromno naučil in dobil zelo dober občutek, kako stvari potekajo v filmskem svetu v tujini. Imel sem priložnost izobraževanja v svetovno znani šoli Stella Adler, fotografiranja s priznanim Hollywoodskim fotografom Alanom Weissman in seveda predstaviti se vodilnim hollywoodskim agentom ter managerjem."
Kar mi je bilo najbolj všeč pri tem, je da ti ljudje sprejmejo človeka takšnega kot je, ga ne poskušajo spremeniti, kljub temu, da recimo prihajaš iz majhne države, kot je Slovenija. Želijo te takšnega kot si. Spomnim se kako mi je neka agentka rekla: ''You should remain as you are" z drugimi besedami, človek mora biti najprej zvest sebi, če želi postati uspešen.
Imeti talent ni vse!
"Poleg tega, da mora biti igralec talentiran in uriti svoje igralske veščine, je potrebno tudi delati na promociji in marketingu. Ni dovolj, da si samo dober, videti te morajo ljudje, ki so ključni v tem biznisu. Dokler nimaš managerja, moraš sam za to skrbeti. Ena od teh stvari, ki pomagajo v tej smeri, je predstavitveni film ali "showreel", ki ga naj bi imel vsak igralec, ki želi delati na svetovnem filmskem tržišču. Ko sem se vrnil v Slovenijo sem začel delati na showreelu."
S pomočjo učitelja Janeza Vajevca je v lastni produkciji posnel 3 kratke filme, The Call, In the French Style in Hills Like White Elephants, ki jih je nato uporabil za izdelavo showreela. Na vrsto je prišel tudi IMDB profil.
"Odločil sem se tudi, da bom deloval pod umetniškim imenom Branden Garrett, ker se mi to zdi pomemben vidik, ki pomaga v preboju v filmski industriji. Tukaj naj omenim tudi to, da se na IMDB lestvici uvrščam med nekje 5 najboljših slovenskih igralcev oz. igralk, ki delujejo v tujini. Tudi to je plod večletnega dela kombinacije na področju marketinga in treniranja igralske veščine."
V iskanju novig vlog ...
Letošnjo jesen se je Borut ponovno podal v Los Angeles, in sicer z namenom, da dobi agenta, ki mu bo pomagal pri iskanju vlog v filmih, TV serijah in ogasih.
"Tokrat sem imel srečo in dobil agenta iz agencije The Envy Agency na Beveryl Hills v Los Angelesu. Zato sem sedaj v postopku za pridobitev vize za delo v USA, da se bom nato potegoval za kakšno vlogo v filmu ameriške oz. mednarodne produkcije."
Imel je tudi priložnost sodelovati s priznanim režiserjem Johnom Swanbeck, ki je režiral komedijo The Big Kahuna, ki je bil navdušen nad njegovo igro. "Rekel, da morava ostati v kontaktu in iz najinega sodelovanja se obeta tudi vloga v njegovem prihajajočem filmu."
