Njen moto je 'red, delo in disciplina', če kdo ne spoštuje katero od teh pravil, pa takoj postane jasno, zakaj ji pravijo bitje iz pekla. Anna Wintour, urednica modne biblije Vogue in mama dveh otrok, ima za sabo ločitev in pravo vojsko nekdanjih sodelavcev, ki jih je neusmiljeno odpustila.
V božično-novoletnem času so družabna omrežja preplavile fotografije razkošno okrašenih jelk znanih osebnosti, v družini Anne Wintour, razvpite urednice ameriške verzije slovite modne revije Vogue, pa niso dolgo uživali v božičnem drevescu.
Njena hčerka je na Instagramu objavila fotografijo, na kateri so bila v kotu sobe le darila, o jelki pa ne duha ne sluha, kar je takoj pojasnila s stavkom ob fotografiji: "Moja mama je že pred božičem drevesce vrgla iz hiše, ker je povzročalo nered." Ravno ta stavek morda še najbolje opisuje pogled na svet k perfekcionizmu nagnjene dame, ki velja za najvplivnejšo silo v svetu mode, saj upravlja z imperijem, vrednim več kot sto milijard dolarjev.
Čeprav je Anna, znana po svojih velikih temnih očalih, visokih petah, glamuroznih krznenih plaščih in prepoznavni bob pričeski, pred kratkim dopolnila že 64 let, še vedno pleni pozornost s svojim brezkompromisnim videzom. Že več kot 25 let, odkar je na čelu ene od najpopularnejših modnih revij na svetu, s samozavestnimi koraki pušča globoko sled v zgodovini modne industrije. Je ambiciozna, stroga, odločna, neusmiljena, motivirana, zahtevna, kruta in predvsem velika perfekcionistka.
Ostrino naj bi podedovala po očetu
3. novembra 1949 sta Charles Wintour, urednik uspešnega britanskega časnika London Evening Standard, in Eleanor 'Nonie' Trego Baker, filantropinja in hčerka profesorja prava na prestižni univerzi Harvard, v Londonu zaželela dobrodošlico enemu od svojih petih otrok, hčerki Anni. Njena ostrina je lastnost, ki jo je menda podedovala prav po očetu, ki se ga je zaradi strogosti oprijel vzdevek Chilly Charlie (hladni Charlie).
Anna, rojena v družini z zavidanja vrednim bogastvom, je otroštvo preživela v Londonu, kjer so ji družbo delali mlajša brata James in Patrick ter sestra Nora, njen starejši brat Gerald pa je že kot otrok umrl v prometni nesreči. Prav v angleški prestolnici si je tudi nabirala znanje, obiskovala je šolo North London Collegiate School in se pogosto pritoževala nad šolskimi uniformami. Zanimanje za modo je mladenka razvila v obdobju, ko je gledala med mladino zelo priljubljeno glasbeno televizijsko oddajo Ready Steady Go!, poleg tega pa je redno brala najstniško revijo Seventeen, ki ji jo je babica pošiljala iz Amerike. V začetku najstniškega obdobja je bila že 'pečena', moda jo je povsem uročila. Prav takrat se je odločila, da si bo skrajšala lase in nosila bob pričesko, ki je vse do danes ni bistveno spremenila, zato ni čudno, da je že zdavnaj postala njen zaščitni znak.
Glede na to, da je že v zgodnjem otroštvu kazala svojeglavost, ni bilo nič čudnega, da je pri 15 letih začela razmerje s starejšim moškim z dobrimi zvezami in poznanstvi, poleg tega pa se je odločila, da bo šolanje obesila na klin. Ugotovila je namreč, da v akademskem smislu nikoli ne bo uspešna. Že leto dni pozneje pa je - da bi razveselila starše, ki so bili nezadovoljni zaradi njene odločitve - začela obiskovati modni tečaj v bližnji šoli. Tudi tega tečaja pa upornica, ki je nekaj časa hodila na zmenke z angleškim romanopiscem Piersom Paulom Readom, ni obiskovala dolgo, šolo je zapustila s komentarjem: "Modo obvladaš ali pa je pač ne! In vi nimate pojma o modi!"
Prvo pomembnejše delo
Novinarsko kariero je začela pri 20 letih, ko jo je njen tedanji fant Richard Neville uvedel v delo za kontroverzno in v tistem obdobju zelo popularno revijo Oz. V svojem stilu pa tudi na tem delovnem mestu ni zdržala dolgo, delo pa je nadaljevala v modnih rubrikah revije Harper's & Queen. Že leta 1975 je zaradi nesoglasij s tekmico Min Hogg dala odpoved, in v želji, da bi si uresničila sanje, s svojim tedanjim fantom, svobodnim novinarjem Jonom Bradshawom, odpotovala v New York.
Prvo pomembnejše delo v Velikem jabolku je dobila leta 1975, ko je zasedla položaj mlajše modne urednice revije Harper's Bazaar, a se je kmalu podala naprej in nadaljevala svojo pot proti vrhu. Po delu za mnogo vplivnih newyorških modnih revij, kot sta Viva in Savvy, pri kateri je prvič dobila priložnost, da je angažirala osebnega asistenta in si pridobila sloves zahtevne ter ostre šefinje, je leta 1981 naredila enega od morda najpomembnejših korakov v svoji karieri. Kot urednica mode je namreč začela delati za tednik New York.
Že na začetku je natančno vedela, kaj želi in v kateri smeri mora iti njeno delo, njen težki značaj pa je zaradi tega velikokrat priplaval na površje in izzval nesoglasja z nadrejenimi. Po nekaj odličnih člankih in fotografijah je končno dobila pozornost, ki si jo je zaslužila, in postala ljubljenka glavnega urednika Edwarda Kosnerja. Kmalu si je prislužila privilegije in drugačna pravila, ki so veljala samo zanjo, poleg tega pa je pogosto sodelovala pri ustvarjanju naslovnic in ugotovila, da slavne osebnosti dobro prodajajo revije. Njena naslednja tarča je bil Alex Liberman, uredniški direktor podjetja Condé Nast, ki je izdajalo revijo Vogue. Anna pa v tistem obdobju ni napredovala le na poslovnem področju, ampak tudi na ljubezenskem.
Prvi in edini zakon
Leta 1983 se je začela zabavati z znancem iz Londona, otroškim psihiatrom Davidom Shafferjem. Njuno razmerje je hitro napredovalo, že po letu dni sta se poročila, leta 1985 ju je razveselil prvi otrok, sin Charles oziroma Charlie , dve leti pozneje pa je luč sveta ugledala še hčerka Katherine, bolj znana kot Bee.
Že dve leti pred rojstvom prvega otroka pa so se začele uresničevati njene najlepše sanje. Eden od njenih nekdanjih sodelavcev, ki je bil navdušen nad njenim delom, ji je namreč uredil razgovor za službo z Grace Mirabella, tedanjo urednico revije Vogue, ki pa se je kar hitro končal. Na Gracejino vprašanje, na katerem položaju bi si konkretno želela delati, se je Anna namreč rahlo nasmehnila in brez zadržkov odgovorila: "Na tvojem!"
Po Libermanovem ukazu je Anna kljub neuspešnemu razgovoru dobila službo pri reviji Vogue, in sicer kot kreativna direktorica, ubogi Grace pa ni preostalo nič drugega kot to, da je nemočno gledala, kako ji ambiciozna podrejena uslužbenka ruši avtoriteto. "Za mojim hrbtom je spreminjala načrte, uvajala je nove umetnosti in vse to delala 'mimo' mene in mojih urednikov. Če jih ni mogla obiti, pa jih je maltretirala in kritizirala," je v svoji knjigi In and Out of Vogue, ki jo je izdala leta 1995, napisala Grace. Ko je Grace dobila odpoved, so odgovorni v podjetju Condé Nast leta 1988, po njenem izrednem trudu in neusmiljenem prebijanju v svetu mode, Anno končno postavili na mesto glavne urednice ameriške verzije revije Vogue.
Na vrhu slovite revije Vogue
Anna je po že običajnem 'čiščenju' ekipe svojih sodelavcev začela uvajati reforme. V tistem obdobju se je revija znašla v krizi, prodajne številke so hitro padale, saj so jo imeli bralci za zastarelo. Z uveljavljanjem in uresničevanjem svojih idej jo je Anna hitro vrnila v sam vrh in jo oblikovala tako, da je koncept ustrezal povsem novemu tipu žensk. Vsebina je imela močno energijo, bila je ostra, seksi ...
"Sodobne ženske se zanimajo za biznis, morajo vedeti, kaj, kje in kdaj. Imajo svoj denar in svoje interese. Nimajo več časa za nakupe," je izjavila takrat in kmalu se je izkazalo, da je imela prav. Kot je bilo tudi pričakovano, je iz revije naredila pravo modno biblijo in poskrbela za revolucijo v modnem svetu. Revija je doživela preporod, vsebina pa je postala naravnost neverjetna - septembrska številka iz leta 2004 je imela rekordnih 832 strani. Anna pa je pridno nadaljevala reforme, v okviru katerih je iz središča pozornosti umaknila fotomodele, v središče pa je postavila slavne osebnosti. Bila je namreč trdno prepričana, da mora biti modna revija na tekočem s svetovnimi dogodki.
Prva si je drznila kombinirati ceneno z dragim in tako je že novembra 1988 na naslovnici objavila fotografijo izraelske manekenke Michaele Bercu, ki je slavnemu fotografu Petru Lindberghu pozirala v 50 dolarjev vrednih kavbojkah in majici iz kolekcije visoke mode Christiana Lacroixa, prekriti z nakitom v vrednosti več tisoč dolarjev. Takrat se je začela tudi njena bitka proti anoreksiji in presuhim manekenkam, s tem pa tudi bitka za bolj zdrav videz modelov. Najpomembnejše pa je, da se te njene spremembe tudi po več kot dveh desetletjih kažejo kot uspešne. Vogue danes narekuje svetovno modo, modne oblikovalce in modele pa postavlja na modni zemljevid oziroma jih za vedno briše z njega. Zahvaljujoč bujni domišljiji in močni volji je Anna postajala čedalje bolj spoštovana, pa ne le v New Yorku, ampak po vsem svetu. Ustvarjala je trende in odkrivala nove mlade oblikovalce, med drugim je pri ustvarjanju kariere veliko pomagala tudi danes planetarno popularnima oblikovalcema Marcu Jacobsu in na žalost že pokojnemu Alexandru McQueenu.
Zakona ni uspela obdržati
Na poslovnem področju je torej nizala uspehe, v zasebnem življenju pa resnici na ljubo ni bilo vse tako zelo popolno. Čeprav je njen soprog David po besedah njunih skupnih prijateljev odigral pomembno vlogo pri njenem kariernem vzponu, poleg tega pa naj bi ji bil ves čas v veliko oporo, je sredi devetdesetih njun zakon začel razpadati. Skupno življenje je postajalo monotono, njuni interesi, mišljenja in stališča pa so se začeli močno razhajati. "Povsem nesmiselno je bilo pomisliti, da sta sorodni duši. Oba sta bila videti neverjetno žalostno in nezadovoljno," je pojasnil prijatelj nekdanjih zakoncev in dodal, da ju je pogosto lahko gledal, ko sta več ur sedela na plaži, ne da bi spregovorila eno samo besedico.
Ločila sta se leta 1999 in mediji so kmalu po ločitvi začeli špekulirati, da je njun zakon v resnici razpadel zaradi njene domnevne afere z investitorjem Shelbyjem Bryanom. Anna teh špekulacij ni hotela komentirati, je pa zato z njim kmalu tudi uradno začela razmerje, ki traja še danes. Njeni prijatelji so v času, ko sta se začela družiti, zatrjevali, da je prav Shelby edini človek, ki mu jo je uspelo omehčati in nasmejati. Preden ga je spoznala, je bil nasmešek na Anninem obrazu namreč izredno redek pojav. Anna in Shelby živita skupaj v newyorški četrti Greenwich Village in slovita urednica je že nekajkrat povedala, da ji njen srčni izbranec predstavlja veliko ljubezen in oporo.
Edini, ki mu je uspelo omehčati ledeno hladno Anno
Njen partner je - verjetno poleg njenih otrok - torej edini človek, ki mu to ledeno hladno žensko uspe vsaj nekoliko omehčati, sicer pa so hladnokrvnost, krutost in zahtevnost pri njej tako močno izražene, da je njena nekdanja osebna asistentka Lauren Weisberger leta 2003 izdala roman z naslovom Hudičevka v Pradi. Knjiga je dvignila ogromno prahu in postala prodajna uspešnica, zato so tri leta pozneje po njej posneli istoimensko komično dramo. Glavna junakinja Miranda Priestly, ki jo v filmu upodablja Meryl Streep, zelo spominja na Anno. Poleg tega, da ima - ravno tako kot Anna - britanski naglas, dva otroka in položaj urednice znane modne revije, Mirando označujejo za tiranko, ki od svojih pomočnikov zahteva nemogoče in neizvedljivo, saj jim ne daje dovolj informacij in dovolj časa za izpolnjevanje nalog ... Na koncu pa jih zaradi neuspešno opravljenega dela zasuje z žaljivkami.
Vse to so zgodbice, ki so povezane z Anno in ki jih je pogosto moč slišati iz ust njenih, v glavnem nekdanjih sodelavcev. Marsikateri od njih pravi, da je zastrašujoče neposredna, saj se lahko le tako posel uspešno opravi, in da poleg strahu in sovraštva pri ljudeh neredko izzove tudi občudovanje in spoštovanje.
Fascinantna jutranja rutina
Njena jutranja rutina, ki je le še en odraz neverjetne discipline, je tako fascinantna, da je postala že kar legendarna. Zbuja se petnajst minut pred šesto, potem pa sledi ura tenisa, ki ga igra štirikrat tedensko. Takoj po tem, ob sedmih, jo obiščeta vizažist in frizer, ki sta zaslužna za njen brezhibni videz. Ob pol osmih voznik pripelje njeno zasebno limuzino do vhoda njenega domovanja in jo odpelje v službo, kjer se vsako jutro pojavi točno ob osmih!
Čeprav se trudi, da bi svojo zasebnost ohranjala daleč stran od oči javnosti, je znano, da zunaj modnega sveta za hladno zunanjostjo skriva tipičen britanski smisel za humor, s katerim zna nasmejati ljudi okoli sebe. Kot mama dveh otrok je pogosto tudi ranljiva in negotova, njena pretencioznost pa menda izvira iz sramežljivosti. Toda Anna to stran svoje osebnosti pač vešče skriva. Čeprav je precej osovražena, je že velikokrat pomagala drugim, sodelovala je s številnimi humanitarnimi organizacijami, poleg tega pa je tudi sama večkrat organizirala dogodke, na katerih je zbirala denar, ki ga je namenila v dobrodelne namene.
Ženska, ki jo označujejo za poosebitev mode, je za marsikoga še vedno skrivnost. Kaj se v resnici skriva za velikimi, temnimi očali in grobo, a hkrati brezhibno zunanjostjo, verjetno nikoli ne bomo izvedeli. Anni Wintour lahko torej sodimo le na podlagi njenega dela, ki je legendarno. Sicer so že krožile zgodbice, da jo bo s prestola kmalu izrinila njena ostra tekmica Carine Roitfeld, nekdanja urednica francoske verzije revije Vogue, a Anna se očitno ne preda kar tako. Njeno delo še ni končano, kljub temu pa lahko že zdaj mirne vesti zatrdimo, da je Anna ženska, ki na svojem področju počasi, a z gotovostjo pušča zgodovinsko sled. Ljubitelji in predvsem ljubiteljice mode pa ji prav gotovo želijo, da bi bila na svoji poklicni poti še naprej tako zelo uspešna in da bi bila ta sled čim globlja.
Tim Jeras za revijo Story
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
