Adele: "Ko me je prevaral, se mi je podrl svet."

Adele je znana po svojih srce parajočih baladah, ki temeljijo na njeni boleči romantični preteklosti (vse podrobnosti si lahko prebereš tukaj), vendar bi ta pevka z dušo rada, da veš: v resnici je veliko bolj srečna, kot si morda misliš.

Adele: "Ko me je prevaral, se mi je podrl svet." (foto: Cliff Watts, Wire Image, Shutterstock) Cliff Watts, Wire Image, Shutterstock
1. 12. 2011

“Sebe ne vidim kot pevko,” je ena od prvih stvari, ki jih Adele izreče, ko začnemo klepetati v udobnem salonu londonske podružnice XL Recordings.

Seveda ta izjava zdaj, ko je njen album 21 podrl toliko rekordov, da jim je kar težko slediti, zveni popolnoma noro, a nam Adele vse pojasni: “Moji najljubši pevki sta Etta James in Aretha Franklin. Pod slovarsko definicijo pevke bi moral človek najti njuni imeni, ne mojega.”

Čeprav je sama preskromna, da bi se primerjala s takšnimi legendami, pa obstaja velika verjetnost, da bodo ljudje čez 30 let o Adele govorili s prav takim občudovanjem.

S čustvi nabita lirika in glas, ob katerem se naježi koža, presegata trende in njeni glasbi dajeta moč trajnosti. Še toliko bolj nam je všeč zato, ker vse pesmi napiše sama, njena najljubša tema – zlomljeno srce – pa vedno znova udari v nezaceljivo rano nesrečne ljubezni.

Če se je katera izmed tvojih zvez kdaj končala žalostno, iz kitice v kitico natanko razbereš, kaj čuti: po eni strani si ga želi nazaj, po drugi pa, da bi se cvrl v peklu.

Ko poje, se zna globokih in včasih morečih čustev dotakniti kot nihče drug, zato je še toliko lepše izvedeti, da Adele še zdaleč ni resna ali mrka oseba, kot bi si morda kdo mislil: Adele govori hitro, se smeji na glas ter preklinja bolj kot Lil Wayne in Eminem skupaj.

“Uf, ljudje si najbrž mislijo, da sem prava puščoba, kar sploh ne drži. V resnici sem večino časa srečna in vesela,” pravi.

Morda je ravno zato, ker je te dni tako dobre volje, pripravljena brez zadržkov spregovoriti tudi o svoji preteklosti, dobri in slabi.  Od tega, kako lahko je prišla do pogodbe za prvo ploščo, do podrobnosti o bolečem koncu njene zveze, o katerih ni še nikdar spregovorila.

Adele nam je povedala vse …

Dober začetek

Adele Laurie Blue Adkins, ki je odraščala v Londonu, je že pri dvanaj­stih vedela, da se želi s petjem ukvarjati profesionalno.

“Gledali smo oddajo o iskanju talentov in domači so vedno govorili, da bi morala tudi jaz nastopiti,” se spominja in si vmes poravna svoj pončo Stella McCartney, ki ga nosi čez pajkice.

“Potem pa si videl kakšne starše, navdušene nad svojo hčerkico, ki je bila čisto brez posluha. Takrat sem pomislila, da bi si me radi samo malo privoščili, tako, zaradi smeha.”

Odločila se je, da se vpiše na srednjo šolo uprizoritvenih umetnosti, The BRIT School, in ko je bila v prvem letniku, je ena izmed nekdanjih učenk te šole postala svetovna zvezda.

“Tisto leto je svoj prvi album izdala Amy Winehouse. Bilo je noro. Ta album je moj najljubši,” se spominja.

Po maturi se je nameravala vpisati na kolidž in je mislila, da se bo na koncu verjetno zaposlila pri kakšni glasbeni založbi, kjer bo iskala nove talente. Saj ne, da bi opustila sanje o tem, da pos­tane pevka, le zavedala se je, da se lahko zgodi, da ji ne bo uspelo.

Ko se je Adele učila za zaključne izpite in načrtovala praznovanje svojega 18. rojstnega dne, je dobila klic iz glasbene založbe in povabilo na sestanek.

“Moja prijateljica je naredila Myspace stran, na kateri je bilo tudi nekaj mojih pesmi,” razlaga in si za uho za­takne dolg pramen rdečkastih las.

“Prek te strani sem dobila e-sporočilo od tipa, ki naj bi delal pri glasbeni založbi in se je hotel dobiti z mano. Ker sem mislila, da je samo kakšen internetni perverznež, sem mu odpisala, naj me pusti pri miru, ker organiziram rojstnodnevno zabavo. Vprašal me je, ali imam že pogodbo z založbo. Povedala sem mu, da je nimam in da mi lahko pošlje e-pošto čez nekaj tednov, ko bom maturirala.”

Tisti neznanec je v resnici delal za XL Recordngs, založbo, ki zastopa tudi Radioheade in M.I.A. Toda ko je Adele pristala na sestanek, se ji o tem ni niti sanjalo.

“Pred sestankom sem njegovo ime vpisala v Google in videla, koga zastopa. Skoraj bi me kap! Potem smo se dobili, bila sem jim všeč in so mi ponudili pogodbo. Kar težko pripo­vedujem to zgodbo, ker je bilo res tako preprosto,” pove.

Namesto da bi šla na univerzo, je začela Adele pisati glasbo za svoj prvi album: “Nekaj pesmi sem imela že napisanih, na primer Hometown Glory, ki sem jo pri šestnajstih napisala ob misli, da bom odšla na univerzo in bom morala zapustiti London, kar me je žalostilo. Vedno sem rada pisala, ko pa sem nenadoma morala, sem bila čisto brez navdiha in nisem mogla napisati ničesar. Bila sem zelo živčna, saj sem se bala, da bodo pri založbi rekli, da še nisem pripravljena.”

In potem je Adele spoznala fanta

Zaljubljena do ušes

“To je bila moja prva zveza. Ko me je prevaral, se mi je podrl svet,” pripo­veduje. “Bila sem še najstnica in razmerje ni imelo trdnih temeljev, ampak naenkrat sem imela vsaj o čem pisati.” Album 19 (toliko je bila stara, ko je napisala pesmi zanj) je izšel januarja 2008.

Kmalu se je pesem Chasing Pavements redno predvajala po radijskih postajah in nad njo so bile navdušene tudi zvezdnice, na primer Beyoncé. Ta prvi album ji je prinesel toliko hvale, da je bila v kategoriji najboljših novih ustvarjalcev nominirana za grammyja … in ga je tudi dobila. V tistem obdobju se je tudi na novo zaljubila.

“Zveza je bila veliko bolj nevihtna od tiste prej. Končala se je tragično in sva se razšla. Brez njega mi gre dobro, čeprav bi raje bila z njim. Še vedno ga pogrešam,” prizna.

Dan po tem, ko sta šla narazen, je odšla v studio in napisala Rolling in the Deep.

“Prejšnji večer sva se hudo sprla. Bil je nesramen, govoril mi je, da bi bilo moje življenje brez njega ničvredno. Ko mi je rekel, da se preveč opiram nanj, mi je počilo. Vedno sem znala stati na lastnih nogah,” pripoveduje doživeto.

“Naslednji dan sem odšla v studio Paula Epwortha. Še vedno vsa iz sebe sem zapela prvi verz te pesmi. Še preden se je dan končal,  sva že imela nov komad. Bil je odsev mojega besa.”

Tudi Epworth, nagrajeni glasbeni producent, se tistega dne zelo dobro spominja: “Rekla je, da se je razmerju 150-odstotno posvetila. Ko je začela peti, me je vrglo na rit. Bilo je očitno, da si je dala duška.”

Tako je Adele uradno začela ustvarjati svoj drugi album, 21. O tem istem razmerju je napisala in posnela še nekaj drugih pesmi, kot sta Set Fire to the Rain in Turning Tables, toda nobena ni tako ganljiva kot balada Someone Like You, ki razkrije, da je šel on naprej in je zdaj z drugo.

“Ko jo pojem, me še zdaj prevzamejo čustva. Da se jo napisala, sem potrebovala veliko poguma, saj je do konca iskrena. Ne verjamem, da bom kdaj napisala boljšo pesem. Mislim, da bo to moja pesem.”

Celjenje čustvenih ran

Čeprav se Adele v pesmih odpre, priznava, da ji to v razmerjih ne gre vedno najbolje od rok. Na stadionu, polnem tujcev, lahko razlije srce, ko pa je v nekoga do ušes zaljubljena, se zapre kot školjka.

“Težko razkrijem svoja čustva. Pravzaprav nisem še nikomur rekla, da ga ljubim,” pove.

Tako je, ženska, ki je svojo kariero zgradila na prepevanju o izgubljeni ljubezni, sama besed ‘ljubim te’ sploh še ni izrekla.

“Čeprav sem tako čutila, besed nisem mogla izustiti. Prijateljica me je pred kratkim prepričevala, da je za moškega to zelo pomembno. Na koncu sem svojim bivšim napisala pisma, v katerih sem jim povedala, da so mi veliko pomenili.”

Je torej zdaj pripravljena na to, da najde novega partnerja, ki mu bo razkrila, kaj čuti? “Za zdaj sva samo midva z Louiem,” pove, v mislih pa ima svojega jazbečarja. “Sita sem jih.”

Morda je krivo to, da prejšnje ljubezni še ni v celoti prebolela. “Po eni strani se temu uspehu ne bi odrekla za nič na svetu, po drugi pa bi naredila vse, da bi lahko bila z njim. Pogrešam ga. Priznam. Težko prepevam vse te pesmi, ker me spomnijo na to, kako čudovito je bilo, ko nama je šlo dobro, in kako tragično, ko nama je šlo slabo.”

Za zdaj morda res še ni pripravljena na zmenke, vendar dobro ve, kaj si od razmerja želi: “Potrebujem nekoga, ki me bo znal nasmejati. In naslednjič s svojim časom ne bom tako radodarna. Prej sem vedno od nekod odhajala predčasno, da sem se lahko vrnila k njemu, prilagajala sem svoje načrte, da sem lahko bila več doma. To ni zdravo in teh napak ne bom ponovila.”

Preteklost je preteklost, in kar se ljubezni tiče, Adele upa na boljšo prihodnost: “Nekega dne bi se rada poročila. Ampak moral bo podpisati predporočno pogodbo,” se zakrohota.

Ko vstane, da bi odšla, nam še pove, da je dogovorjena s svojim menedžerjem. A tik preden prime za kljuko, v hecu še izreče: “Bog! Če me doleti takšna sreča, o čem bom potem pisala?! Saj ne. Zares si želim, da bi bil moj naslednji album srečen in vesel.”

Besdeilo: Bethany Heitman, Živa Lečnik, fotografije: Cliff Watts, Wire Image, Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri