'Vudu' v prehrani: So ločevalne diete res učinkovite?

6. 6. 2011
'Vudu' v prehrani: So ločevalne diete res učinkovite? (foto: shutterstock)
shutterstock

Kako učinkoviti so za boljšo prebavo in v namene hujšanj v zadnjih letih vse bolj popularni ločevalni pristopi k hrani? Mario Sambolec meni, da ...

... niti ne ;)

Kislo vs. bazično

Kombiniranje, ločevanje, združevanje ali kakorkoli že poimenujemo ta pristop k izbiranju in sestavljanju obrokov, sloni na majavi teoriji, ki pravi, da naj bi določene skupine živil uživali ločeno in/ali skupaj iz razloga boljše prebave, sadje pa naj bi uživali predvsem kot samostojen obrok.

Sledi te teorije so se v družbi bežno pojavile že v 19 stoletju kot del gibanja imenovanega 'naravna higiena', prepoznavnost pa ji je leta 1980 pripisal avtor Harvey Diamond v knjigi 'Fit For Life'.

Ena glavnih premis ideje o kombiniranju hrane pravi:

  • da naj škroba in beljakovin ne bi jedli skupaj, ker naj bi hranili zahtevali različno prebavno okolje (kislo napram bazičnemu).
  • zagovorniki tovrstnega prehranjevanja tudi trdijo, da hkratno uživanje omenjene hrane obremenjuje prebavni sistem človeka, saj povzroča fermentacijo ogljikovih hidratov (škroba) in dobesedno gnitje beljakovin.

Pa je v tem sploh kaj resnice?

To je skrajni nesmisel!

"Skrajni nesmisel", v svoji kritični analizi 'naravne higiene' zapisal dr. Stephen Barrett in dodal: "tovrstne izjave so bile ovržene, tako z vidika znanstvene, kot poljudne literature, že pred več kot 70 leti."

Seveda obstajajo prebavni encimi s specifičnim delovanjem, omejenim glede na vir hranil (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe), ki pa se simultano izločajo prav vsakič, ko jemo, in delujejo skupaj (sinergistično) brez kakršnihkoli težav.

Pa domnevna pričevanja o uspešnem hujšanju z ločevalnimi dietami?

Dokazov za to NI!

V resnici ne obstajajo prav nikakršni dokazi za to, da kombinacija določenih živil po opisanih principih 'naravne higiene' kakorkoli pripomore k zmanjšanju obsega pasu.

Če so ločevalne diete zares 'učinkovale', lahko pozitiven rezultat pripišemo predvsem boljšemu, oziroma bolj zavestnemu odnosu do hrane, ki v večini vključuje tudi izogibanje 'antihrani' (predelana hrana in sladkor). K boljšemu počutju in morebitni izgubi kilogramov pa so neverjetneje botrovali zgolj kalorično 'lažji' obroki tekom dneva, še posebno, če smo te zamenjali za klasiko a la siceršnja pečenka in pražen krompir.

Več o tem si lahko prebereš tudi tukaj.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ