Vitamini: vse kar moraš vedeti o njih

Če se pripravlja, da napade tudi tebe, si preberi popoln cosmo vodnik po vitaminih in izvedi, kako jo lahko napadeš tudi - brez umetnih pripomočkov.

25. 12. 2008

Preden v teh mrzlih dneh odhitiš kupit kakšen vitaminski pripravek, dobro premisli, zakaj meniš, da ga potrebuješ, saj lahko z nepremišljenim jemanjem vitaminov narediš več škode kot koristi. Ne kupuj vitaminov samo zato, ker jih ves čas oglašujejo. Odpornost si lahko povečaš tudi s sadjem, zelenjavo in mlečnimi izdelki, ki vsebujejo poleg vitaminov v primernih razmerjih in količinah še druge koristne snovi, ki jih tvoje telo prav tako potrebuje. Narava je kraljica v tem poslu in sama najbolje ve, koliko česa zapakirati v zavojček, da je dobro za nas.

Kaj so vitamini?

Vitamini v telesu pomagajo pri razgradnji in izgradnji ogljikovih hidratov, maščob ter beljakovin, sodelujejo pri delovanju encimov, potrebuješ jih tudi za tvorbo mišic, kosti, za zdrav imunski sistem in mnogo drugih stvari. V telesu delujejo kot neke vrste pomočniki, ki skrbijo, da vse teče tako, kot bi moralo. “Prav zato, ker so vitamini hranilne snovi, ki so človeku potrebne v zelo majhnih količinah, strokovnjaki vedno opozarjajo, da v prehrani ne sme priti do pomanjkanja vitaminov, kar je pogosto posledica uživanja manj pestre hrane. Po drugi strani pa se pri nekaterih v bojazni za dovzetnost bolezni pojavlja tudi pretirano uživanje vitaminov.

To je lahko povezano z nekontroliranim uživanjem različnih pripravkov, ki so obogateni z vitamini” pravi podpredsednica Slovenskega prehranskega društva, mag. Marlena Skvarča z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete. Prevelik vnos vitaminov je torej lahko ravno tako nevaren za tvoje zdravje, kot če jih zaužiješ premalo. Tvoje telo večine vitaminov ne more proizvajati samo, zato jih moraš zaužiti s hrano. “Potrebe po vitaminih je najbolje pokrivati s hrano, predvsem z uživanjem kakovostnega svežega sadja in zelenjave.

Z mešano, pestro prehrano dobimo dovolj nujno potrebnih vitaminov. Pomembno pa je, da vemo, da so vitamini večinoma občutljivi in se pod vplivom zraka, visoke temperature in svetlobe lahko kemijsko razgradijo. Do izgube vitaminov lahko pride pri neprimernem skladiščenju živil (dolgotrajno skladiščenje sadja in zelenjave), neustrezni obdelavi živil (rezanje zelenjave na manjše rezine), neprimerni toplotni obdelavi (dolgotrajna obdelava pri previsoki temperaturi) in pri drugih napakah v kulinarični pripravi jedi,” še dodaja mag. Marlena Skvarča.

Tableta, jabolko ali kosmiči?

Kljub vsemu je včasih pomanjkanje vitaminov treba nadomestiti z vitaminskimi pripravki. Gotovo si se že kdaj znašla v dilemi, katerega izbrati. Maja Damjan iz lekarne Ljubljana Vič pravi: ‘’Ljudem, ki se odločajo za nakup vitaminov, največkrat priporočimo multivitaminske pripravke, bodisi v obliki tablet ali šumečih tablet. Odsvetujemo jih le tistim, ki so alergični na določene snovi ali pa jemljejo nekatera zdravila.’’

Na voljo imaš pestro izbiro različnih znamk in proizvajalcev, zato izbira ne bo težka, če pa si še vedno v dilemi, za pomoč povprašaj v lekarni. Če si zdrava in se primerno prehranjuješ, verjetno dodatnih vitaminov ne potrebuješ. Možno pa je, da ti katerega primanjkuje, če si pogosto pod stresom ali če jemlješ kontracepcijske tabletke. Katerega vitamina ti primanjkuje (če sploh), bo najbolje vedel zdravnik, zato je primerno, da se pred jemanjem vitaminov posvetuješ z njim. Dr. George Obikoya s Centra za raziskave vitaminov in hranil, opozarja, da je poraba vitaminov premalo regulirana. Če z jemanjem vitaminov pretiravaš, te lahko doleti celo pravi vitaminski ‘overdose’.

Ali si vedela, da dodajajo vitamine tudi nekaterim pripravljenim izdelkom, npr. sadnim sokom, margarini in žitnim kosmičem za zajtrk? Poglej na etiketo s sestavinami in morda boš presenečena ugotovila, da si svojo dnevno dozo določenega vitamina že zaužila, čeprav se tega morda sploh nisi zavedala. Če vzameš isti dan še tableto s tem vitaminom, si morda že prekoračila meje. Če pogledaš na nalepko, koliko posameznih vitaminov vsebuje neki vitaminski pripravek, in jo primerjaš s priporočili, lahko ugotoviš, da z eno tableto lahko zaužiješ preveč nekaterih vitaminov, zato bodi previdna in s tovrstnimi zadevami ne pretiravaj.

Pomisli, vse te vitamine tudi vzameš naenkrat (npr. s tableto), zato se v telesu mnogo manj učinkovito uporabijo, kot če bi jih zaužila s hrano, razporejeno v obrokih skozi ves dan. Telo porabi samo toliko vitaminov, kot jih res potrebuje, presežek pa izločiš z urinom ali pa se ti nalaga v telesu, kar lahko privede do različnih motenj v delovanju telesa. Če že kupuješ vitamine, prehranski strokovnjaki priporočajo take, ki so pridobljeni iz naravnih virov ter so brez umetnih barvil in konzervansov. Pozorna bodi tudi na rok trajanja, kajti po pretečenem roku lahko vitamini izgubijo svoj učinek ali pa ne delujejo tako, kot bi morali. Da se boš med vsemi vitamini lažje znašla in boš končno vedela, zakaj katerega potrebuješ, si preberi kratek pregled vitaminov skupaj s cosmo triki, ki ti bodo pomagali, da boš vitaminčkala naravno. Priporočene dnevne količine smo povzeli po priporočilih EU (EU RDA).

Vitamin C – krompir ali limona, to je zdaj vprašanje …

Ha! Si vedela, da ena limona vsebuje približno toliko vitamina C kot porcija krompirja? Ne? Mišljenje, da vsebujejo limone največ vitamina C, verjetno izvira še iz časov okoli leta 1800, ko so z limoninim sokom uspešno zdravili bolezen, imenovano skorbut, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C.

Danes vemo, da z nekaj kapljicami limoninega soka v čaju zaužiješ približno dobro ničlo vitamina C. Za primerjavo naj ti povemo, da 100 g limone vsebuje okoli 60 mg vitamina C, enaka količina rdeče paprike pa kar okoli 140 mg!

Kje ga najdeš?

Največ ga ima tropski sadež acerola (tudi do 1700 mg/100 g), najdeš pa ga tudi v papriki, krompirju, paradižniku, brokoliju, zelju, cvetači, brstičnem ohrovtu, citrusih, kiviju, črnem ribezu, jagodah in robidah. Povečane potrebe po njem imaš, če si: Kadilka, nosečnica, pod stresom, pogosta uživalka alkohola in tudi, če jemlješ kontracepcijske tabletke.

Kaj lahko kaže na to, da ga uživaš premalo?

Krvavenje dlesni, bolečine v sklepih in mišicah, nagnjenost k infekcijam in razdražljivost.

Priporočena dnevna količina:

60 mg, kadilci naj bi potrebovali 95 mg.Pazi! Če uživaš prevelike količine vitamina C, lahko to škoduje ledvicam.

Cosmo trik, kako zaužiješ svojo dnevno dozo:

Kot prilogo danes skuhaj brokoli (1 skodelica = 74 mg vitamina C), ravno toliko vitamina C pa dobiš, če poješ en kivi.

Vitamin B1 za dobre živce

V 19. stoletju so prebivalci Azije uživali večinoma neoluščen riž in pojavila se je bolezen, imenovana beri beri. Ugotovili so, da jo povzroča pomanjkanje B1, ki je v riževi lupini. Vitamin B1 sicer sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov.

Kje ga najdeš?

V mleku, ribah, mesu (posebno jetrih), žitih, semenih, kvasu, polnozrnati moki in stročnicah.

Povečane potrebe po njem imaš, če si

Noseča, pogosto pod stresom ali pa pogosto uživaš alkohol.

Priporočena dnevna količina: 1,4 mg.

Cosmo trik, kako zaužiješ svojo dnevno dozo:

Skuhaj juho z brstičnim ohrovtom (120 g = 1,1 mg vitamina B1)

Vitamin B2 – mleko je dobro tudi za velike punce

Evropsko združenje za informacije o hrani (EUFIC) navaja, da je najboljši vir vitamina B2 mleko, zato si ga kdaj pa kdaj le privošči kozarec. Še več dobrega za zdravje pa lahko narediš s probiotičnimi izdelki iz mleka. Ta vitamin nujno potrebuješ, da tvoje celice lahko normalno dihajo in izkoriščajo energijo iz hrane.

Kje ga najdeš?

V jajcih, mleku, siru, kvasu, špinači, jetrih in ribah.

Povečane potrebe po njem imaš, če si:

Močno opečena, pod dolgotrajnim stresom, bolna.

Živa Korošec

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri