V ubijalskem primežu stresa in izgorelosti

"Stres, izgorelost, so mi zatrjevali vsi zdravniki, jaz pa sem jih gledala zgubljeno in obupano ter si želela nekoga, ki bo končno 'razumel', kaj se RES dogaja z mano."

V ubijalskem primežu stresa in izgorelosti (foto: shutterstock) shutterstock
19. 6. 2013

"Kakšen stres neki! Jaz že ne! Jaz sem imela življenje pod kontrolo in oblastjo! Vedela sem, kaj jem in vase sem spravljala le zdrave stvari, redno sem se gibala, spanca sem imela dovolj (no, vsaj pred pettedensko popolno nespečnostjo), ne kadim in nikoli nisem, ne pijem alkohola ...

Res sem imela morda ... morda, malce stresno službo in da nisem znala ravno najbolje ločevati med službenim in prostim časom, a to se dogaja vsem, kajne? In resda me je marsikdo ozmerjal (no, jaz sem to slišala kot hvalo) s hiperaktivko, a oni itak ne vedo, kako malo jaz v resnici postorim?! Resda sem bila v službi že nekaj mesecev, morda celo let, nesrečna, žalostna in apatična, a takšne so službe, kajne?!

Kakšen stres le?! Meni so ponagajale ledvice, mogoče je kaj narobe z jetri ali pa imam morda žolčne kamne?! Nekaj takšnega konkretnega, kar se da pogledati skozi kakšno kukalo, izrezati in potem gremo naprej?! Meni pa niso in niso našli ničesar konkretnega in kar naprej trobili, da me daje stric stres."

V branje zelo toplo priporočamo celoten prispevek Saše Grečar, ki je objaljen na spletnem mestu revije Lisa: O stresu iz prve roke - pozdrav iz norišnice. Sašin blog lahko bereš tudi na www.sasagercar.com.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri