"V primerih, ko menstruacije ni bilo po več mesecev, sem komaj dihala." (Izpoved mlade Slovenke)

9. 2. 2019
"V primerih, ko menstruacije ni bilo po več mesecev, sem komaj dihala." (Izpoved mlade Slovenke) (foto: Unsplash/Pamela Lima)
Unsplash/Pamela Lima

Na nas se je obrnila mlada bralka, ki nam je zaupala, kako kakšno je v resnici življenje s sindromom policističnih jajčnikov. Naj ti bo članek v pomoč, v kolikor tudi ti živiš s tovrstno diagnozo. Vedi, da nisi sama.

V srednji šoli smo se s puncami strašile o nevarnosti kontracepcijskih tabletk, eden izmed mitov o tabletkah je bil – če jih ješ neprenehoma, povzročajo policistične jajčnike. Kar je seveda laž.

Policistični jajčniki so stanje, ki je povzročeno genetsko, z drugimi besedami – policističnih jajčnikov ne moreš dobiti zaradi načina življenja, diet ali kakšnih zunanjih dejavnikov, temveč so v tvojem DNK.

Policistične jajčnike ali sindrom policističnih jajčnikov ima 1 od 10 žensk.

Večinoma prizadene ženske s prekomerno telesno težo, zato si jaz, s 50 kilogrami, nikoli nisem predstavljala, da bi lahko ta sindrom prizadel tudi mene.

Pri 22 letih sem se odpravila na redni pregled h ginekologinji, kjer sem spotoma omenila, da me skrbi, ker se mi je dvakrat v življenju zgodilo, da mi je izostala menstruacija – prvič za 2 meseca, drugič kar za 5 mesecev.

Menstruacijo sem drugače dobivala vsakih 28–35 dni od 12 leta starosti. Nikoli pa nisem vedela točno, kateri dan v mesecu jo bom imela, saj sem včasih bolečine v trebuhu dobila že cel teden pred menstruacijo, včasih pa teh bolečin sploh ni bilo in sem jo dobila kar tako. Ginekologinja mi je prav nonšalantno odvrnila: "Aja, ja imate policistične jajčnike."

Diagnoza je bila v moji kartoteki zapisana že 3 leta in baje mi je to pač pozabila omeniti. Sama na to diagnozo nikoli nisem pomislila, saj nisem poznala nobene ženske s tem sindromom. O policističnih jajčnikih sem pravzaprav slišala prvič, z izjemo kakšnih neresničnih bajk v srednji šoli.

Šok. Kaj? Kaj to pomeni?

"Pomeni, da boste morda malo težje zanosili," mi odvrne in pove, da drugih simptomov tega sindroma na srečo nimam. Velika večina žensk s policističnimi jajčniki ima prekomerno težo, zato se jim predpisuje diete, saj imajo večje tveganje za sladkorno bolezen. Nekatere ženske imajo akne, spet druge so bolj poraščene, skoraj vsem pa je skupna neredna menstruacija. Z neredno menstruacijo pa pride tudi do neredne ovulacije – kar pomeni, da ženska ne more zanositi redno, tako kot ženske brez policističnih jajčnikov.

Kaj lahko storim? Kako ta sindrom pozdravim?

"Za policistične jajčnike ni zdravila, je stanje in ne bolezen. Se pa lahko zdravijo simptomi."

Ko smo z družino odhajali na morje v najstniških letih, sem bila pogosto prekurjena od strahu. Ali bom dobila menstruacijo zdaj, v avtu? Ali se mi bo ulila po nogah ravno, ko se bom ulegla na brisačo? Če si na počitnicah samo en teden in ne veš, kdaj v naslednjih sedmih dneh boš dobila menstruacijo, te je preklete stvari strah na vsakem koraku. Zato sem hodila na stranišče vsako uro, za vsak slučaj, in iskala prve kapljice krvi na spodnjem delu kopalk. Porabila sem ogromno sanitarnih vložkov in tamponov, ki so na koncu ostali beli. Noge sem tiščala močno skupaj, da ne bi prišlo do krvavega sramu. Pa nikoli nisem nosila belih hlač ali kril.

V primerih, ko menstruacije ni bilo po več mesecev sem komaj dihala.

Kupila sem nešteto testov nosečnosti in ko so se vsi izkazali za negativne, sem bila prepričana, da sem jih uporabila narobe. Moja draga anksioznost me je ob trenutkih prepričala celo, da imam 'skrito nosečnost', kot tiste ženske v oddaji na TLC, ki so rodile otroka na WC školjki, brez da bi vedele, da so noseče.

Vse skupaj danes zveni precej neumno, pa vendar zdaj, ko pogledam nazaj, vse bolj ugotavljam, kako so mi neredne menstruacije načele psihično zdravje in v moje življenje prinesle toliko nepotrebnega stresa.

Sindrom policističnih jajčnikov je pojasnil tudi malo več poraščenosti, kot pri drugih dekletih. Pojasnil je, zakaj je ena izmed osnovnošolskih 'prijateljic' vsem v razredu povedala, da imam sramne dlake že v 4. razredu osnovne šole, zakaj se mi je druga zasmejala, ker sem zaradi gostih obrvi spominjala na Frido Kahlo, in zakaj sem s temnimi dlakami na rokah izgledala, po besedah sošolcev, kot 'opica'.

Mama mi pri 12 letih ni pustila, da se brijem, ni razumela moje obupane želje po gladki koži, ker me je sodila pa svojih najstniških izkušnjah, ki so bile, no, 'brezdlakave'. Zato sem nekega dne ukradla njeno britvico in najprej obrila noge, katerih me je bilo pri telovadbi (kjer smo morala dekleta nujno nositi kratke hlače) vsak dan bolj sram. Pobrila sem si sramne dlake, ker so bile 'grde'. Pobrila sem si roke, da so bile 'lepe' in 'gladke'. Pobrila sem si celo predel med obrvmi, da bi bila bolj podobna drugim dekletom.

Pa spet ni bilo v redu – tokrat sem bila 'čudna', ker sem imela pobrite roke, ker to se v Sloveniji pač ne dela. Še dobro, da so prišle goste obrvi v modo, da sem se lahko počutila 'lepo' brez nenehnega puljenja obrvi.

Ginekologinja mi je za zdravljenje simptomov predpisala kontracepcijske tabletke.

Te so bile tabu, o njih so negativno govorile moje vrstnice, celo moja mama, saj niso razumele, koliko dobrega lahko naredijo za žensko s policističnimi jajčniki. Dobila sem redno menstruacijo oziroma odtegnitveno krvavitev (krvavitev brez ovulacije).

Prvič v življenju me ni bilo strah, nisem bila pod stresom.

Ni me bilo strah, da sem zanosila, nisem se spraševala, kdaj bom dobila menstruacijo, dlake so postale redkejše in svetlejše. Nisem se zredila, kot strašijo mnoge ženske, saj je možnosti, da se na kontracepcijskih tabletkah zrediš, ravno toliko kot, da shujšaš.

Sprememba teže se zgodi zelo redko, pa še takrat kvečjemu za dva do tri kilograme. Menstruacije so na žalost še vedno ostale dolge od 5 do 7 dni, bolečine se niso povečale niti zmanjšale, dobila sem bolj polne prsi – iz B košarice sem prešla na C košarico.

Stranskih učinkov tabletk razen pozitivnih pravzaprav ni bilo. Zavedam se, da imajo nekatere (redke) ženske negativen odziv na jemanje kontracepcijskih tabletk, pa vendar so te prej izjema kot pravilo.

Ker prihaja pri policističnih jajčnikih do nerednih krvavitev, se notranja stena maternice ne more luščiti in s tem prihaja do bolj odebeljene stene, kar povzroča raka materničnega telesa.

Ginekologinje priporočajo, da ženske s policističnimi jajčniki krvavijo vsaj 4x na leto, da se temu raku izognejo.

"S kontracepcijskimi tabletkami se boste pred tem zavarovali," mi pove ginekologinja, "poleg tega pa nekateri japonski zdravniki uporabljajo tabletke kot nekakšno 'pripravo' na umetno oploditev, saj so ugotovili, da če ženska jemlje tabletke vsaj 6 mesecev pred umetno oploditvijo, lažje zanosi. Jajčece je bolj zdravo še vsaj dva meseca po prenehanju jemanja tabletk."

Poudarila je, da ker zaradi policističnih jajčnikov nimam vzpostavljenega naravnega ravnovesja hormonov, mi tabletke tega vzpostavljajo umetno. Mojo maternico varujejo pred rakom, telo učijo hormonskega ravnovesja in ga s tem ohranjajo zdravega, prav tako skrbijo za zdravje mojih jajčnikov. Vse to pa pripomore tudi k lažji zanositvi, če se za to enkrat odločim.

Priznam, da bi še zmeraj veliko raje imela naravno ravnovesje hormonov, kot pa jemala tabletke, a so te pač 'the second best thing'.

Seveda je še nekaj drugih metod kontracepcije, ki zdravijo simptome policističnih jajčnikov, ampak meni se zdi, da imam največjo kontrolo nad lastnimi telesom z jemanjem tabletk, saj jih lahko s tem kadarkoli preneham.

Prva stvar, ki sem jo storila po diagnozi policističnih jajčnikov, je bila – pogooglala sem katera zvezdnica ima isti sindrom. Trivialno, vem, pa vendar sem čutila neko uteho v tem, da imajo nekatere uspešne ženske isto diagnozo, med njimi tudi Victoria Beckham in Emma Thompson.

Počutila sem se bolj varno, ne tako 'osamljeno'.

Na fakulteti sem celo spoznala danes dobro prijateljico, ki ima prav tako policistične jajčnike, pa je pred kratkim po nesreči zanosila.

Velikokrat me še zmeraj stisne ali pa mi anksiozni glasek začne prišepetavati neumnosti, še posebej, ko vidim članke v ženskih revijah o nevarnostih kontracepcijskih tabletk, o spodbujanju k čim manjši njihovi uporabi, kako so umetni hormoni nevarni (kar je mit).

Ženska družba tabletke iz neznanega razloga demonizira, celo tako močno, da me je sram vzeti tabletko pred drugimi ljudmi, zato jo vedno vzamem ob 9ih zvečer, na samem. Ta negativna nastrojenost proti tabletkam povzroča resen stres nam, ženskam, ki si pač drugega zdravila kot umetnih hormonov ne moremo privoščiti, saj ne obstaja. Ženskam s policističnimi jajčniki, bolečimi menstruacijami, endometriozo ter drugimi resnimi stanji in boleznimi, ki jih lajšamo z umetnimi hormoni v obliki tabletk.

Vem kako se počutijo ženske z mojo diagnozo, ko vidijo že peti senzacionalistični članek o tem, kako so policistični jajčniki glavni vzrok neplodnosti. Pa vendar, sindrom policističnih jajčnikov ne pomeni konca sveta.

Želim, da se vse ženske s policističnimi jajčniki zavedajo, da niso same. Da se vse simptome lahko zdravi. Ne rabite živeti v nenehnem stresu.

Zanosite lahko naravno. Če pa imate težave, lahko zanosite s pomočjo dodatnih hormonov. Zadihajte. Vse bo v redu.

Avtorica zapisa: anonimna bralka

Preberi še: VSE to se s tvojim telesom zgodi, ko se odpoveš mlečnim izdelkom (navdušeni smo!)

Priporočamo tudi: Zakaj nihče več ne uporablja kondomov?

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"