Kdor se velikokrat jezi, drastično poveča svoje tveganje za srčni infarkt, bolj je dovzeten za glavobole in težave z želodcem. In ves čas se mora samo opravičevati.
Bi iz tega lahko sklepali, da je jezo torej najbolje kar zatreti? No, tudi to ni prav. Jeza nas v tem primeru prične razžirati navznoter.
Bi torej morali jezi le dati duška? Tudi to raje ne! Študije so pokazale, da se jeza tako ne odpravi, temveč se kvečjemu še poveča.
Se sliši naravnost brezizhodno? Na srečo tudi to ne drži nujno, saj obstaja kar nekaj učinkovitih alternativ za spopadanje z jezo.
Neodvisni opazovalec
Če te jeza močno gloda, se je najbolje spremeniti v 'reporterja' – enostavno si poročaj o dogajanju v sebi: moje srce divja, dlani stiskam v pesti, diham plitko, v glavi mi divja nešteto misli ... Ko se boš zavedla svojih občutkov, bo tudi jeza minila.
Načrtna sprememba energije
Zakaj je jeza tako močno čustvo? Ker v sebi nosi velike količine energije. V časih neandertalcev je bilo enostavno: samo zamahnili so z gorjačo ... Danes moramo poiskati druge možnosti, da se odzovemo. Lahko pokuriš nekaj kalorij in nekajkrat stečeš po stopnicah gor in dol. Ali pa raztrgaš kartone v kleti in jih pospraviš v zabojnik za papir.
Taktika zavlačevanja
Kadar te nenadoma nekaj zelo ujezi, si je najbolje zagotoviti nekaj časa. Najprej trikrat globoko vdihni in nato počasi štej do deset. S tem boš preprečil neprijetne izbruhe.
Majhna šok terapija
Za nekoga, ki je zelo jezen, rečemo, da je čisto iz sebe. Pomeni tudi, da ne čuti dobro svojega telesa. V takšnem stanju oseba potrebuje zelo močan signal, kot na primer občutek hladu na koži (led) ali pa ostrine v ustih (čili).
Čvekanje namesto jeze
Kaj te tako zelo razburi? Predstavljaj si, da vse to poveš v neki TV-komediji. In predstavljaj si, kako se vsi smejijo. En dva tri boš spet našla pot do humorja.
Blag nasmeh
Vsak otrok ve, da se smejimo, ko se počutimo dobro. Manj znano je, da velja tudi obratno: ljudje se počutimo bolje, če se smejimo. Vzrok: pri aktivaciji obraznih mišic nekoliko poskoči tudi predel možganov, ki je pristojen za veselje in ki naprej signalizira pomembno sporočilo: vse je v redu.
Dajanje smeri
Seveda pridejo dnevi, ko nas nervira prav vse. Najpogosteje pa se ljudje razburjamo brez vzroka. Včasih nas je strah določenih sprememb in se v neki detajl zapičimo za toliko časa, dokler sploh več nismo sposobni razmišljati. Bolje si je zastaviti določena vprašanja: Kaj pravzaprav ni v redu? Kaj lahko spremenim? Kaj se bom naučila iz te situacije?
Odpravi dražljaje
Preprečevanje je boljše kot izbruh! Ali povedano drugače: kdor lepo skrbi zase, ne zahteva preveč od sebe in se redno sprošča, je manj občutljiv za stres. Idealni obliki sproščanja sta meditacija in avtogeni trening. Umirjen človek se veliko pogosteje smeji in mu ne ostane veliko časa za jezo.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
