Tudi me smo darovale kri

24. 8. 2007
Tudi me smo darovale kri

Ko smo v uredništvu izvedele, da s tem lahko pomagamo sodelavcu, smo se v minutki odločile in prihodnje jutro odšle na Zavod za transfuzijsko medicino.

Darovati kri je zelo enostavno. Najpomembnejša je odločitev, in ko ta dozori, je le še nekaj korakov do izpolnitve želje in enkratnega občutka, ki te preveva še ves dan – da si nekomu pomagal/-a.

Dan za darilo drugemu in sebi

Če živiš v Ljubljani ali večjem slovenskem mestu, je stvar najenostavnejša – na dan, ko se počutiš super v svoji koži in ko ti do popolne sreče manjka le še to, da bi naredila nekaj dobrega za svojega bližnjega, stopiš do zavoda ali oddelka za transfuzijo, kjer se bo tvoje dobro počutje začelo le še stopnjevati. V manjših krajih se pozanimaj o dnevu krvodajalske akcije (naslove, datume in delovni čas si oglej na www.ztm.si) in sama ali s prijateljico pogumno zakorakaj sreči nekoga drugega in obenem sebi naproti.

Kako je na krvodajalski akciji?

Po prijaznem sprejemu na recepciji te bodo napotili do zdravnice, ki se bo s teboj pogovorila o tvojem zdravstvenem stanju in o tem, kaj pomeni odvzem krvi in krvnega mozga.

Nato bodo tvojo kri pregledali v mini laboratoriju – tri kapljice iz prsta bodo zadostovale za to, da boš izvedela svojo krvno skupino in to, da imaš dovolj hemoglobina, zato lahko brez skrbi daruješ kri. Sledilo bo merjenje krvnega tlaka, ki bo dodatno potrdilo, da se dobro počutiš in da si zdrava krvodajalka (če imaš prenizek ali previsok krvni tlak, krvi ne boš mogla darovati, saj boš najprej morala poskrbeti za svoje zdravje).

Rešila boš še anketo, ki bo potrdila, da si zdrava in primerna za krvodajalsko akcijo, nato jo bosta skupaj z zdravnikom pregledala. Če bosta ugotovila, da si za akcijo primerna, boš šla v veliko sobo z udobnimi usnjenimi sedeži ter s prijaznim in zabavnim zdravniškim osebjem, kjer ti bodo odvzeli kri.

V mehkem stolu se boš udobno namestila, malce boš začutila vbod, nato pa mirno počakala, da se bo vrečka, ki bo morda nekomu rešila življenje, napolnila do vrha (to bo trajalo približno pet do deset minut). Odvzeli ti bodo 450 ml krvi.

Po odvzemu krvi boš lahko še malo počivala na stolu, nato pa se osvežila in okrepčala v jedilnici.

Kaj se dogaja z mojim telesom po odvzemu krvi?

“Tvoje telo bo v nekaj urah nadomestilo izgubljeno tekočino, celice pa se bodo obnovile v nekaj dneh,” pravi dr. Polonca Mali, dr. med., in svetuje, da ta dan poskrbiš za dovolj tekočine in zdravo, lahko prehrano.

Morda boš čez dan malo utrujena, a občutek bo enkraten in počutila se boš močnejšo in srečnejšo, saj si pomagala nekomu, ki je potreboval prav tvojo kri (utrujenost je podobna tisti, ki jo občutiš po osvojenem vrhu ali daljšem teku, občutki pa so še veliko boljši).

“Krvodajalstvo ne predstavlja nobenih tveganj, nekateri pa so po njem malo utrujeni, zato na tisti dan svetujemo več počitka; nekaj dni tudi ne priporočamo preveč intenzivnega ukvarjanja s športom,” pravi dr. Malijeva.

Te je strah?

Bi rada darovala kri, pa te je zelo strah? Nisi edina. Prav zato dela na zavodu za transfuzijo super ekipa (tudi z nekaj zelo simpatičnimi osebki močnejšega spola), ki je tako prijazna, da na strah prej ali slej pozabiš. Brez skrbi jim lahko poveš, da te je strah, in o tem se boste pogovorili. Če bo strah kljub temu preveč kljuval po tvojih možganih in drobovju, se boste enostavno poslovili in boš prišla drugič ali morda nikoli več, saj si ugotovila, da to pač ni zate in da boš soljudem raje pomagala drugače. Tvojo odločitev bodo na zavodu spoštovali, tudi če se boš zanjo odločila sredi jemanja krvi. Ja, od procesa lahko odstopiš kadar koli.

Bo zate prvič?

Vsakogar je bilo prvič strah, tega pač ne počnemo vsak dan, zato ne skrbi, kaj si bodo o tebi mislili zaposleni, temveč se z njimi o tem raje pogovori. Pomagalo bo tudi, da o krvodajalstvu izveš čim več informacij – poišči jih na www.ztm.si, in če te bo še vedno razjedal kakšen dvom, pokliči na 01-54-38-101.

Polonca Mali, dr. med., svetuje, da se vedno, ko te je strah, pogovarjaj s preostalimi darovalci in osebjem, preberi si zloženke o odvzemu in opazuj proces.

Na akciji ti bo dala pogum tudi dobra družba – prijateljica ali fant, sodelavka, sošolka ali kar večja skupina, ki naredi prav posebno vzdušje (sošolci, sodelavci, prijatelji).

Strah bo lahko pregnala tudi misel, da nekomu morda prav ta trenutek rešuješ življenje.

Navdušena krvodajalka?

Super! Zaradi tebe je svet boljši in bolj zdrav. Dobesedno. Verjetno tudi sicer izžarevaš veselje okrog sebe in bodriš nejevoljne ljudi. Kaj ko bi povabila na akcijo prijatelje, sodelavce ali kar cel razred sošolcev? Krvodajalska akcija bo tako minila v znamenju smeha in odličnega počutja in celo največji mračnjaki bodo dobili iskrice v očeh, saj se bodo počutili bolje, ker bodo naredili nekaj dobrega za nekoga, ki je potreboval prav njihovo kri ...

Kri lahko darujem:

  • če se počutim zdrava
  • če sem spočita
  • če sem popila dovolj tekočine in pojedla nemasten obrok hrane
  • če sem polnoletna
  • če imam vsaj 50 kilogramov
  • če nimam vnetja
  • če je minilo vsaj šest mesecev, odkar sem si dala vstaviti pirsing ali so mi delali tetovažo
  • če nisem omotična, ko zagledam kri ali injekcijsko iglo
  • tudi če imam menstruacijo in se dobro počutim
  • tudi če jemljem kontracepcijske tabletke
  • vsake štiri mesece

Krvi ta trenutek ne morem darovati, če:

  • imam povišano temperaturo
  • sem imela pred kratkim operacijo
  • mi primanjkuje hemoglobina
  • imam sladkorno bolezen
  • obstaja možnost, da sem občevala z osebo, ki ima virus HIV ali zlatenico, in nikoli ne bom mogla darovati, če sem okužena z virusom HIV ali zlatenico (hepatitis B in C)
  • sem uživala droge ali alkohol in nikoli ne bom mogla darovati, če sem si kadar koli vbrizgavale droge
  • sem se pred manj kot šestimi meseci vrnila s potovanja po tropskih krajih
  • imam prenizek ali previsok krvni tlak
  • sem imela spolni odnos z moškim, ki je občeval z moškim ali ki si je z iglo vbrizgal drogo ali občeval s prostitutko ali je imel spolne odnose v Afriki (pred manj kot enim letom; zaradi velike možnosti okužb)

Cosmo iskrice

  • Po darovanju krvi smo bile malce zehave, a z novimi iskricami v očeh.
  • Odločila sem se takoj, ko sem prebrala mail, da sodelavec potrebuje kri. Sploh ni bilo vprašanja – to preprosto moram narediti, pa čeprav gre samo za simbolično gesto.
  • Še bom darovala! Če ste tudi ve zdrave in se dobro počutite, se le odločite. Morda boste komu rešile življenje! Dati kri pomeni nekomu pomagati, vendar darovalec z dejanjem le pridobi! Sama sem se znebila strahu in računam na to, da bo v situaciji, ko bom potrebovala kri, življenje poskrbelo, da bom to dobila.
  • Čeprav je moja prijateljica redna darovalka in me vedno povabi na krvodajalsko akcijo, sem za ‘klik’ pri odločitvi, da res darujem kri, potrebovala sliko nekoga, ki ga poznam in je v stiski. Zdaj mi je všeč, da sem premagala strah pred neznanim, čeprav me malo peče vest, da sem to storila, šele ko je to potreboval moj znanec.
  • Čez dan se mi je sicer zehalo, vendar sem imela dovolj moči za večerni tek in kino po tem.
  • Ne razmišljajte in tehtajte preveč; v tem dejanju ni nič heroj­skega, saj bi moralo biti že v naši naravi, da pomagamo ljudem. In ker ni boleče, ker dobiš super malico in se potem psihično res dobro počutiš (tudi zato, ker ti kri pregledajo in dobiš tudi kako informacijo o svojem zdravju), je prav, da greš vsaj enkrat letno.

Petra Kocjančič

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ