Te mučijo zaskrbljenost, strah in napadi panike?

Generacija Y se imenuje anksiozna generacija. Preberi, zakaj, predvsem pa spoznaj, kaj lahko narediš, da to spremeniš.

Te mučijo zaskrbljenost, strah in napadi panike? (foto: Profimedia) Profimedia
29. 10. 2015

"Nisem vedela, da bo odraščanje tako naporno," pravi 23-letna Američanka Candice (ime je spremenjeno), ki je diplomirala s področja dramske in izrazne umetnosti.

Njen življenjepis krasi niz uspešnih nastopov na prestižnih univerzah, vendar se kljub temu bori za preživetje z manjšimi vlogami v profesionalnih produkcijah. Celo s poučevanjem nenavadnih tečajev ne more pokriti stroškov najemnine in preživeti.

Po še eni neuspešni avdiciji je letos doživela napad tesnobe.

"Sesedla sem se," pove, "nisem mogla dihati; drhtela in tresla sem se, mrazilo me je po celotnem telesu." Prestrašena sostanovalka jo je peljala v bolnišnico, kjer so ji zdravniki pomagali upočasniti dihanje. Napad je minil, vendar se je sčasoma preselila nazaj domov.

"Ne morem verjeti, da sem se vrnila. Veliko mojih prijateljev se ni nikdar odselilo od doma in presenečena sem bila, ko sem odkrila, koliko jih jemlje antidepresive, prav tako kot jaz – celo tisti s področja strojništva in tehnike. Preveč je pritiska in stresa."

Anksioznost med generacijo Y, to so tisti, ki so rojeni med letoma 1980 in 2000, po pričevanjih narašča.

"Preveč predstavnikov generacije Y vidim v svoji ordinaciji," pravi psihologinja Lisa Grant-Stuart. Po podatkih britanske dobrodelne organizacije YouthNet ena od treh žensk in eden izmed desetih moških iz generacije Y doživi napad panike. Raziskava ameriškega univerzitetnega zdravstvenega združenja (American College Health Association) iz leta 2013 je pokazala, da se je 57 % študentk in 40 % študentov v preteklem letu soočalo s tesnobo ali depresijo, ki je ogrožala njihovo delovanje.

Profesor psihologije Gregg Henriques piše v Psychology Today, da se današnji študentje srečujejo z več stopnjami psihopatologij in stresa kot kdaj prej. Največja nevarnost tesnobe in depresije je možnost samomora.

V Južni Afriki se je število povečalo do 23 na dan, poroča Cassey Chambers, vodja južnoafriške skupine za depresijo in tesnobo (South African Depression and Anxiety Group – SADAG).

Treba pa je tudi vedeti, da je na eno osebo, ki stori samomor, 10 oseb, ki ga skušajo narediti.

Pretirana in vsesplošna zaskrbljenost je povezana tudi s kardiovaskularnimi boleznimi, depresijo, obsesivno-kompulzivnimi motnjami, napadi panike, hipohondrijo in generaliziranimi anksioznimi motnjami.

"Pretirana zaskrbljenost vpliva na nerealne in iracionalne strahove glede stvari, ki se jih 'normalni' ljudje ne bi smeli bati," pravi psiholog Hanan Bushkin iz klinike za anksioznost in travmo v Sandtonu. Posameznik lahko zaradi pretirane in nenehne zaskrbljenosti izgubi občutek za kontrolo, kar lahko vodi do anksiozne motnje. Kaj se skriva za tem in kaj lahko narediš, da se temu izogneš?

Finančne težave

Težka ekonomska situacija, ki vlada v svetu, je povzročila neusmiljeno borbo za redke službe in nenehno zaskrbljenost zaradi negotove prihodnosti. Prejšnje generacije so lahko računale na službo že po srednji šoli.

Zagotovo pa so si lahko obetale zaposlitev po končani fakulteti, dandanes pa niti diploma ne zadostuje. Znanje s področja tehničnih ved, kot sta znanost in inženirstvo, je še vedno med bolj zaželenimi na trgu delovne sile.

Premagaj anksioznost

Ostani pozitivna. Nadaljuj izobraževanje: če imaš diplomo s področja umetnosti, jo lahko nadgradiš z diplomo MBA (Masters in Business Administration – podiplomski študij menedžmenta) ali s pedagoško izobrazbo, ki ti omogoča, da poučuješ. Še vedno se usmeri na področje, ki te zanima, zamenjaj smer in prenesi svoje znanje na drugo področje.

Postani fleksibilna in opusti perfekcionizem: če imaš visoka pričakovanja glede tega, kakšno naj bi bilo tvoje življenje, se lahko ob stiku s kruto realnostjo sprožijo občutki tesnobe, razočaranja in depresije.

"Test osebnosti je lahko zelo dober in dostopen način za spoznavanje sebe in karierne poti, ki ti najbolj ustreza", pravi poslovnež in motivacijski govorec Themi Stergianos. Ne zapravljaj energije za nadziranje tistega, česar ne moreš nadzirati.

Osredotoči se raje na tisto, kar lahko. Delovanje je terapevtsko – raziskave kažejo, da smo najbolj srečni, ko smo popolnoma vpeti v trenutek. Občutek, da delamo pozitivne spremembe, povečuje občutek zadovoljstva.

"Nedavne študije kažejo, da sreča izvira iz nudenja pomoči drugim. Verjamem, da lahko to zmanjša tesnobo," pravi Stergianos. Stori nekaj, da prispevaš k zmanjševanju problemov, kot je recimo revščina: deli svoje znanje, ponudi inštrukcije, opravljaj prostovoljno delo.

Upri se potrebi, da bežiš pred problemi s pijačo, drogami ali s seksom brez zaščite, saj to povečuje občutek tesnobe. Mladi lahko namreč izgubijo sposobnost, da znajo postaviti svoje težave v pravo perspektivo in prepoznati resnico ter izbiro. Vedno imaš izbiro. Obstajajo organizacije in ljudje, ki ti lahko pomagajo izbrati pravo in zdravo pot.

Obremenjenost s tehnologijo

Za generacijo Y je tehnologija nepogrešljiv del življenja. Lanska raziskava v ZDA je pokazala, da študentke v povprečju z mobilnim telefonom preživijo 10 ur na dan, študentje pa osem.

Nenehna povezanost povzroča tekmovalnost in spodbuja pritisk, da je treba spremljati vse in tekmovati z vsemi – ne le s svojimi prijatelji, temveč tudi z zvezdnicami, kot je Beyoncé. Tehnologija sproža tudi strah, da nekaj zamujamo, in nam daje občutek, da gre življenje mimo nas, ker se drugim bistveno več dogaja kot nam.

Spomni se, da ljudje na družbenih omrežjih predstavljajo sebe v najboljši luči in da je njihovo življenje v resnici povsem drugačno.

Ne tekmuj z drugimi za najboljše objave, ko posodabljajo svoje statuse, saj to povečuje občutek negotovosti in vodi v začaran krog. Vprašaj se: če ima nekdo tako čudovito in zanimivo življenje, zakaj potem zapravlja čas, da objavlja slike na Facebooku vsakih nekaj minut?

"Mislim, da so družbena omrežja največji vir bega pred realnostjo in morebitni vzrok za anksioznost generacije Y," pravi Stergianos. Si paralizirana zaradi izbire? Razmisli o svojih možnostih izbire, nato zberi pogum in izberi. Če je izbira prava, je to odlično zate. Če ni, uporabi svoje znanje in izkušnje pri naslednji odločitvi. Če ne ukrepaš, bo tvoja življenjska pot prepuščena željam in potrebam drugih ljudi.

Modri geni

Anksioznost je lahko dedna ali pa je del tvojega značaja, vendar ima pomembno vlogo tudi vzgoja. Če so te starši, kot velja za večino generacije Y, pogosto hvalili z namenom krepitve tvoje samozavesti, se najbrž bojiš, da bi jih razočarala, če ne boš izpolnila njihovih pričakovanj.

Če so bili preveč zaščitniški ali pa so te zanemarjali, verjetno misliš, da nisi sposobna biti samostojna. Razbremeni se s sočutnimi prijatelji – v resničnem, ne v virtualnem svetu.

Ljubeč dotik sprošča oksitocin (socialni hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja), ki prežene negativne učinke stresnega hormona kortizola, pomirja in zmanjša napetost.

Ukvarjaj se s tistimi stvarmi, ki te veselijo, bodi aktivna – fizična aktivnost spodbuja izločanje endorfinov in ti omogoča, da si prisotna v danem trenutku, podobno kot meditacija.

"Anksioznost je strah pred preteklimi negativnimi izkušnjami ali občutki, ki se lahko pojavijo v prihodnosti," pravi Lisa Grant-Stuart. "Generacija Y jo lahko premaga z osredotočanjem na sedanjost in s hvaležnostjo za trenutne možnosti."

Simptomi časa

Generalizirane anksiozne motnje (motnja, ki jo označuje stalna in neobvladljiva zaskrbljenost)

➞ ne moreš se sprostiti
➞ imaš težave pri koncentraciji ali imaš prazno glavo
➞ občutiš tesnobo večino časa
➞ nenehno si zaskrbljena
➞ nenehno se ukvarjaš z negativnimi rezultati 'kaj pa, če' situacij
➞ si vznemirjena ali na robu obupa
➞ hitro si utrujena
➞ si razdražljiva
➞ čutiš napetost in bolečino v mišicah
➞ imaš težave z nespečnostjo
➞ tvoje skrbi ovirajo tvoje vsakdanje življenje

Obišči zdravnika ali psihologa. Več informacij o zdravljenju lahko najdeš na www.psihoterapija-ordinacija.si.

Napad panike

➞ imaš težave z dihanjem, sopeš ali plitko dihaš
➞ čutiš pospešeno bitje srca
➞ občutiš bolečino ali napetost v prsih
➞ imaš občutek dušenja počutiš se šibko, omotično, vrti se ti (zaradi pomanjkanja kisika)
➞ imaš občutke otopelosti ali občutek mrazenja
➞ drhtiš in treseš se
➞ občutiš slabost, glavobol
➞ čutiš nelagodje v trebuhu, imaš prebavne motnje, drisko
➞ počutiš se čudno, nepovezano s svojo okolico
➞ strah te je izgubiti nadzor, bojiš se norosti in smrti zaradi srčnega napada

V pomoč ti je lahko nadzor dihanja. Zavestno dihaj globoko in počasi. Sprosti se. Osredotoči se na nekaj lepega v svoji bližini – na listje na drevesu, slike na stenah. Prepusti se danemu trenutku, nato ga počasi spusti in s podobno osredotočenostjo ujemi naslednji trenutek.

Obišči zdravnika, da preveri delovanje tvojega srca, raven sladkorja v krvi in morebitne težave s ščitnico. Morda te napoti k psihologu ali psihiatru, kjer boš s pogovorom poskušala razumeti probleme, ki prispevajo k nastanku ali vzdrževanju anksiozne motnje.

Osnovno zdravljenje anksioznih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov lahko zdravnik specialist psihiater predpiše tudi zdravila, najpogosteje antidepresive.

Po predlogi Glynis Horning priredila Danaja Lorenčič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri