Avtor slavnega aforizma 'Kar me ne ubije, me krepi' je slavni mislec iz poznega 19. stoletja, Friedrich Nietzsche. Misel, da bi težave lahko videli tudi kot nekaj pozitivnega, pa je bila za tiste čase nekaj povsem novega.
Prav tako, kot ledino na področju psihoterapije s praktičnimi - v tukaj in zdaj - usmerjenimi praksami samopomoči (orodji) režeta Phil Stutz in Barry Michels. Svoja spoznanja sta sklenila v jasno in berljivo knjigo, ki zares obljublja in uresniči več.
Naj se za ponazoritev povedanega vrnemo k Nietzscheju ...
Kar me ne ubije ...
Predstavljaj si, da te zapustil tvoj fant ali pa da vam je doma poplavilo klet.
V takšnih trenutkih večina od nas pomisli: 'Pa zakaj se to dogaja ravno meni? To se ne bi smelo dogajati meni!'
A naj je tak odziv še tako normalen, je po mnenju Stutza in Michelsa nor. Pove namreč zgolj to, da nočeš sprejeti nekaj, kar se je že zgodilo. In ni je večje izgube časa (in dragocene energije), kot prav to. Bolj kot se boš pritoževala, bolj boš onesposobljena. S svojim utapljanjem v bolečini pa boš dejansko postala žrtev (torej tisti, ki ga je problem 'ubil').
Kaj velja za žrtev?
"Žrtev misli, da ve, kao bi moral delovati svet. Ko ji ne gre tako, kot si 'zasluži', sklene, da se je svet zarotil proti njej. S tem začne potem opravičevati, zakaj je obupala in se umaknila v območje udobja, kjer se ji ni več potrebno truditi."
In žrtev, ki vso svojo energijo porabi za svoje obupovanje in umik iz življenja, seveda nikakor ne raste in zato tudi ne postaja in ne more postati prav nič močnejša.
Premik h krepitvi se zgodi šele, ko slabe stvari sprejmemo. In se premaknemo. Dvignemo. A za to moramo nekaj tudi storiti.
... me krepi!
Močnejši ne postajamo zaradi težav samih po sebi, ampak zaradi lastne sposobnosti, da težavam navkljub gremo naprej in delujemo!
"Tu nastopi preoblikovanje želje, ki zaobide vaše mnenje o tem, kako bi moralo biti, in vam omogoči dejavno sprejeti to, kar je."
Pri manjših neprijetnosti s tem ne boš imela težav. Kaj pa, če se zgodi nekaj zares groznega? Ko izgubiš vse prihranke ali umre kakšen od bližnjih?
Na to vprašanje lahko zanesljivo odgovori vsaj ena oseba - znan avstrijski psihiater Viktor Frankl, ki znanja ni dobil z izobrazbo, temveč s preživetjem nepredstavljivega. Preživel je štiri uničevalna koncentracijska taborišča, kjer so mu nacisti ubili mamo, očeta, brata in ženo. A se ni vdal. Postal je taboriščni zdravnik in se boril, da ohrani trdoživost ujetnikov, ki so tako kot on izgubili vse, da bi ohranili razlog za življenje.
Njegov osupljiv sklep (ki ga je povzel v svoji knjigi Človekovo iskanje smisla) je bil, da se tudi v neopisljivo krutih okoliščinah skriva priložnost za večjo notranjo moč. Pravzaprav je bilo to edino, česar nacisti ujetnikom na koncu koncev niso mogli vzeti.
Med drugim je Frankl nadvse pomenljivo rekel:
"Šlo je za enostavno tako izredno težko zunanjo okoliščino, ki da človeku priložnost za neverjetno duhovno rast."
... in pa:
"Ni bilo pomembno, kaj smo pričakovali od življenja, temveč kaj je življenje pričakovalo od nas!"
Pa povej, kaj ni Viktor Frankl eden notranje najmočnejših in najveličastnejših ljudi, kar si jih imela priložnost spoznati?
Je poosebljenje dokaza, kaj vse je v življenju mogoče!
Priporočamo!
Zgornji prispevek je povzet iz knjižne novosti: Orodje - Spremenite probleme v pogum, samozavest in ustvarjalnost, Phil Stutz & Barry Michels, www.primus.si.
Stutz in Michels se z njo odmikata od neučinkovite prakse aktualne uradne psihologije, psihiatrije in psihoterapije, ki vse prerada zgolj brska po preteklosti in v nedogled analizira naše stare travme. Stutz in Michels ponujata več. Ponujata učinkovite vrste orodja, s pomočjo katerih se zares lahko rešimo živjenjskih pat pozicij, se pogumno spopademo z izzivi in delujemo drugače. Zelo navdihujoče!
V to, kako zelo drugačna in navdihujoča je ta knjiga, ki je (morda za koga tudi presenetljivo) nastala izpod peres priznanega psihiatra in psihoterapevta, te bo prepričal tudi naslednji odlomek iz zaključnega pisanja v knjigi:
"Resnična sreča je stalna navzočnost višjih sil v našem življenju. Vesolje pa je ustvarjeno tako, da so nam višje sile na voljo ves čas. Le uporabiti moramo orodje, da ostanemo povezani z njimi. Ko bo to počelo dovolj ljudi, nova duhovnost ne bo več ideja. Postala bo živ organizem, katerega usoda je odvisna od truda posameznikov, kot ste vi. Pričujoča knjiga je le uvod v ta proces."
In zakaj ti knjigo priporočamo v branje?
Ker smo se sami že prepričali, da zares drži naslednje:
"Predstavljajte si, da je ta knjiga lopata, s katero se boste začeli izkopavati iz psihološke luknje."
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
