Stroka priznava zmoto! Maščoba ni slaba, slabi so ogljikovi hidrati!

Vse več študij razbija mit, da nas z maščobami bogata prehrana redi in nam krajša življenjsko dobo. Jajca, smetana, slanina – živila, ki smo se jim izogibali dolga leta, se tako ponovno vračajo na naše jedilnike.

Stroka priznava zmoto! Maščoba ni slaba, slabi so ogljikovi hidrati! (foto: profimedia) profimedia
17. 11. 2014

A zakaj nas je sploh postalo tako zelo strah maščob iz klobas, jajc in masla?

Pravljice o slabi maščobi

V petdesetih letih je ameriški znanstvenik Ancel Keys kot prvi obtožil maščobe za različne bolezni. Primerjal je uživanje maščob in umrljivost za infarktom v šestih državah: v ZDA, Angliji, Kanadi, Italiji, Avstraliji in na Japonskem. Rezultat: večja je bila vrednost zaužitih maščob, večje je bilo število infarktov. In tako je sklepal, da maščobe povzročajo srčna obolenja.

Veliko jih je bilo sicer skeptičnih zaradi primerjave povprečnih vrednosti. Poleg tega so nekaj let pozneje dokazali, da si je izmed 22 držav izbral prav tiste, katerih številke so potrjevale njegovo tezo.

Kljub trhlim argumentom se je njegova teza razširila po vsem svetu. Tudi s pomočjo medijev.

Leta 1979 je Keys v študiji še dokazoval, da so prav nasičene maščobne kisline v živalskih živilih odgovorne za visoke vrednosti holesterola in srčne infarkte. Tudi ta študija je bila enako vprašljiva kot prva, vendar mu je tudi takrat uspelo, da je omajal ugled nasičenih maščobnih kislin.

Z očrnitvijo maščob se je razširil glas o dobrih ogljikovih hidratih. Ljudje naj bi jedli čim več polnozrnatih izdelkov in te nasvete so številni tudi s pridom upoštevali, čeprav jim je to škodilo bolj kot maščobe.

Nekateri so veliko zaslužili

Pravljica o škodljivosti maščob je bila v veljavi toliko časa predvsem zaradi velikih zaslužkov prehrambne industrije: izdelovalcev umetnih maščob brez holesterola in 'lahkih' izdelkov, mislijev in kosmičev.

In ne nazadnje je od tega pridobila tudi farmacevtska industrija, ki je na trg poslala nešteto zdravil za zniževanje 'slabega' holesterola. 220 milijonov ljudi po vsem svetu še danes uživa ta zdravila, ki na letni ravni farmacevtom prinesejo približno 25 milijard dolarjev.

In zdaj ... končno resnica?

Eksperiment z nizkimi vrednostmi maščob je spodletel po vsem svetu: ljudje so vse debelejši in čedalje bolj bolni. Vse več je sladkornih bolezni, četrtina ljudi se bori z odvečnimi kilogrami. Glavni očitek maščobam je že od nekdaj bil, da redijo bolj kot preostala živila.

Toda vsebnost maščob ne določa, ali živilo redi ali ne, temveč je to odvisno od njegove energijske vrednosti (kalorij na gram). Tako ima lahko dietno pecivo veliko več kalorij kot mastna jed z zelenjavo. Poleg tega maščobne kisline iz smetane, masla, sira in mesa skoraj vse celice v telesu za kar nekaj časa oskrbijo z energijo. Od tega imajo koristi mišice in srce!

Če že moramo koga obtožiti, da redi, so to ogljikovi hidrati: več jih poješ, lažje se spremenijo v glukozo, manj se gibljete, več inzulina je potrebnega za izkoriščanje krvnega sladkorja. Inzulin poleg tega poskrbi za skladiščenje maščob v tkivo. In zato, da ostane tam. To tudi pomeni, da se maščoba, ki jo zaužijemo brez ogljikovih hidratov, sploh ne uskladišči: burger brez žemljice se tako ne usede na tvoje boke, temveč za to poskrbi bela mehka žemljica.

Maščoba je celo dobra za srce – če pa jo zaužijemo v kombinaciji z ogljikovimi hidrati, je nevarna.

Na Švedskem in Norveškem je prehrana z malo ogljikovimi hidrati in maščobami celo tako priljubljena, da jim je leta 2011 skoraj zmanjkalo smetane in masla. Po študijah Mednarodne znanstvene organizacije tam živi najmanj predebelih najstnikov.

Novi prehranjevalni trendi, kot sta paleo dieta in dieta z malo ogljikovimi hidrati, stavijo na prehrano z manj ogljikovimi hidrati in več maščobami. Športniki pa to vedo že dlje časa: za izgradnjo mišic, razgradnjo maščob in energijo ni boljšega kot veliko maščob in beljakovin ter malo ogljikovih hidratov.

In zdaj, ko to veš?

To sicer ne pomeni, da boš zdaj zjutraj vsak dan pojedla jajca s slanino. Toda namesto obilice ogljikovih hidratov v obliki kruha, testenin in mislijev, raje posezi po kakovostnih, naravnih sestavinah, kot so maslo, jajca, meso in sir ter uživaj v njih zmerno in brez slabe vesti.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri