Joj, joj, jaz, uboga reva. Vse boli, preveč je hladno ali preveč vroče, drugi so zlobni ali pa nas nimajo dovolj radi. In poleg tega vedno še ta smola.
Funkcija: Počutimo se nemočni, radi bi se izjokali, stremimo za tolažbo in varnostjo. Psihologi menijo, da je to glavna naloga stokanja in ječanja. Drugim tako pokažemo, da potrebujemo pozornost.
Druga naloga: ustvarjanje skupnosti. Ko si dve sodelavki potožita zaradi obremenitev v službi, krepita občutek skupnosti in pripadnosti: sediva v istem čolnu ... Najboljše pri stokanju pa je, da sami sebi dovolimo, da kdaj pa kdaj tudi ne vidimo vsega s pozitivne plati, kot se pogosto pričakuje.
Meje: Kolikor je lahko stokanje torej dobro za psihološko higieno, je hkrati treba biti pri njem zelo previden. Če stokamo prevečkrat in predolgo, bomo zelo težko spet postali zadovoljni. Prav nasprotno: kdor ves čas stoka, a nič ne spremeni, od določenega trenutka ni deležen več nobenega sočutja. Samo nervira – sebe in druge.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
