Japonski raziskovalci so z neko svojo obsežno študijo dokazali, da ima pitje rdečega čaja z eksotičnim imenom rooibos nadvse koristne učinke na možgane in živčni sistem.
Raziskovalci z univerze Iwate na Japonskem še pravijo, da naj bi bilo temu tako zato, ker rooibos preprečuje nastanek lipidne peroksidacije, oziroma po slovensko – procesa, do katerega prihaja kadar škodljivi prosti radikali okupirajo živčno tkivo in možganske celice. Takšna kontinuirana dejavnost sicer privede do propadanja zunanje, zaščitne plasti možganskih celic, skozi čas pa nam nabrana škoda lahko pokaže zobe v podobi degenerativnih možganskih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
Dve leti na rdečem čajčku!
Japonski raziskovalci so se do teh dognanj dokopali tako, da so skupini ostarelih podgan dve leti pridno pripravljali značilno rdeči čaj, nato pa preučili aktivnost njihovih možganov in presenečeni ugotovili, da so bili možgani 'podgan upokojenk' enako agilni kot možgani 'podganjega podmladka' na višku razvoja.
Še več. Možgani podgan v kontrolni skupini (to so seveda tiste, ki v vsem tem času niso uživale rooibosa) so jasno pokazali normalne, s staranjem povezane spremembe (razširjeno degeneracijo možganskega tkiva).
Možni sklep je bil tako lahko zgolj en sam. Čaj rooibos in njega aktivne sestavine so dejansko uspele preprečiti starostno nabiranje odpadnega materiala v možganih. In prav te – aktivne sestavine, natančneje bioaktivne fenolne komponente, še natančneje: dihidrohalkoni, flavonoli, flavanoni, flavoni in flavanoli - konstantno prikazujejo blagodejne učinke ne le v povezavi z zdravjem možganov, temveč tudi pri težavah kot so alergije, ekcem, stres, nespečnost, želodčne težave, prebavne motnje ter živčna napetost. In to še zdaleč ni vse. Obstajalo naj bi več študij, ki nakazujejo pozitiven vpliv celo na kronične bolezni (rak, virus HIV).
Kot zanimivost – glavni vlogi v skupini naštetih flavonoidov igrata – krisoeriol (luteorin-3'-metoksi eter) in aspalathin2. Prvi poseduje izjemne antioksidantivne, protivnetne, bronhodilatorne in antimutagene lastnosti. Poleg rooibos čaja je naravno prisoten še v zeleni (Apium graveolens) in listih škrlatnega naprstca (Digitalis purpurea) ali po domače - zvončici. Drugi, aspalathin2, pa vestno straži možgane, v prostem času pa ponudi roko pomoči trebušni slinavki pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi.
Čaj, ki sploh ni pravi čaj!
Tehnično gledano pa rooibos sploh ni pravi čaj (ni sorte čajevca - Camellia Sinensis, kot večina tradicionalnih pravih čajev, temveč izvira iz rastline Aspalathus linearis), nedvomno ni niti hrana (nima nikakršne kalorične vrednosti). Za čem torej stoji to čudno in težko izgovorljivo ime in zakaj vse ga uvrščam med najljubšo hrano naših možganov?
Vse in v detalje te bo o rooibos čaju podučil Mario Sambolec v svojem blogu Rooibos!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
