Bodi previdna in pripravljena: imaš moč, da poskrbiš za svoje zdravje.
Rožnati oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk. Zaradi raka dojk vsako leto v Sloveniji umre približno 400 žensk. Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska.
Kako veš, ali si ogrožena?
Rak dojk je rezultat delovanja škodljivih dejavnikov. Za raka dojk si dovzetna:
- če si se že zdravila zaradi raka dojk,
- če je bila tvoja mati ali sestra že zdravljena zaradi raka dojk,
- si (ali boš) prvič rodila po 30. letu,
- imaš benigne spremembe dojk, ki pomenijo večjo ogroženost za raka dojk,
- uporabljaš oralno kontracepcijo,
- piješ alkohol,
- kadiš,
- imaš preveč kilogramov in se ne prehranjuješ zdravo (sadje in zelenjava lahko pripomoreta k zmanjšanju tveganja),
- nisi telesno aktivna.
Rak dojk ni izključno ženska bolezen, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Pojavnost raka je največja med 50. in 70. letom starosti, zato imajo v tem obdobju ženske na dve leti zagotovljene preventivne mamografije – slikanje dojk z rentgenskimi žarki.
A bolezen ne izbira in vse pogosteje prizadene tudi mlajše. Šest odstotkov vseh bolnic z rakom dojk je mlajših od 40 let.
Mlajše bolnice se hkrati z boleznijo bojujejo še z vrsto drugih težav: z odsotnostjo z dela na vrhuncu svoje kariere, finančnimi stiskami, prizadeto samopodobo, skrbjo za majhne otroke ali strahom, da otrok po zdravljenju ne bodo mogle imeti.
Z rakom dojke se je spopadala 33-letna Darja Molan, ki je za to, da bi ženske ozavestila o pomenu samopregledovanja in jim ponudila čim več informacij o bolezni, napisala knjigo Vem, da zmoreš, Darja.
"Ko sem zbolela za rakom dojk, sem bila stara 30 let. Nekega večera sem med branjem knjige slučajno zatipala bulico v levi dojki. Ustrašila sem se. Takoj sem odšla do staršev, čeprav sta že spala. Zbudila sem mami, diplomirano medicinsko sestro, ki je pretipala bulico. Videla sem njen zaskrbljeni pogled, čeprav mi je razložila, da gre verjetno za cisto, saj je bila bulica lepe okrogle oblike in premična, za rakave bulice pa je značilno, da so pritrjene, nepremične.
Naslednji dan sem odšla do ginekologa, ki je bulico ultrazvočno pregledal in mi zatrdil, da gre zagotovo za vodno cisto. Minilo je kar nekaj časa, da sem prišla do prave diagnoze. Potrebne je bilo veliko volje, ki je bila posledica dobre intuicije. Ker sem bila takrat samska mamica enoletne hčerke, me je novica še toliko bolj prizadela. Ko dobiš diagnozo, si izgubljen. O raku veš le, da je smrtonosen. Tak občutek je trajal le tisti dan. Naslednji dan sem že bila na Onkološkem inštitutu in od takrat naprej sem se počutila varno."
Darja si pred tem dojk ni redno pregledovala in se danes zaveda, kako pomembno je samopregledovanje.
Kako si pravilno pregledaš dojki?
Glavno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima ženska sama. Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Ne odlašaj torej s samopregledovanjem. Gre za enostaven postopek, ki ga je treba opraviti enkrat na mesec, deseti dan po začetku menstruacije. Ne bo ti vzelo več kot pet minut časa.
Stopi pred ogledalo. Oglej si dojki in ju primerjaj. Prepričaj se, da ni nobenih vidnih sprememb. Nato skleni roki za glavo in ponovno preveri, da ni sprememb. Dvigni desno roko in položi levo dlan na desno dojko. Iztegni prste in jih stisni skupaj ter s krožnimi gibi pretipaj celo dojko. Začni na zunanjem obodu dojke in se z roko pomikaj proti bradavici. Nagni se naprej in podpri desno dojko z desno roko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahlo pritiskaj na dojko. Nagni se naprej, spusti levo roko in s stisnjenimi prsti desne roke pretipaj levo pazduho, nato ponovi pregled še z razprtimi prsti.
Če pri samopregledu zatipaš zatrdlino, izcedek ali vdrto bradavico, ne odlašaj z obiskom zdravnika. Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju sta ti na voljo tudi mobilna aplikacija in spletna stran Breast Test.
Aplikacija vsebuje vedno aktualni menstrualni koledarček, ki te vsak mesec z opomnikom spomni na pregled, vključuje pa tudi preprosta navodila in slikovna gradiva, s katerimi predstavi postopek samopregledovanja dojk.
Kam po pomoč?
Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji v boju proti raku dojk. Slovensko sekcijo mladih bolnic pri Europi Donni vodi Rebeka Potočnik, ki zelo dobro razume bolnice, saj se je sama spopadala z boleznijo.
"Diagnoza je bila potrjena dva dni pred mojim 31. rojstnim dnevom, v času dojenja mojega takrat 10-mesečnega sina, hči pa je bila stara dve leti. Ne da se mi je vse obrnilo na glavo, zavrtelo se je in znašla sem se med tisoč vprašanji, solzami, jezo. Vedela sem, da se zmorem rešiti iz kaosa, vendar v tistem trenutku nisem vedela, kje začeti."
Moč v bitki z rakom ji je vlila misel na otroka, saj ju je želela videti odraščati. V veliko oporo so ji bili družina, prijatelji in punce iz združenja Europa Donna.
"V združenju sem srečala punce s podobnimi zgodbami, izkušnjami, in to je tisto, kar sem v tistem obdobju, ob strokovni pomoči, najbolj potrebovala. Punce se znotraj združenja pogovorimo o podobnih problemih, izkušnjah. Samo tisti, ki je podobno zgodbo že doživel, lahko najbolj vpliva nate, z njim se lahko na neki način poistovetiš."
Sekcija mladih bolnic želi mlade ozavestiti in izobraziti, da pri raku dojk ne gre le za bolezen starejših in da je preventiva potrebna tudi pri njih. Predvsem pa je njihov namen mlajšim bolnicam ponuditi oporo in pomoč pri specifičnih težavah.
"Punce si med seboj zelo pomagamo. V sekciji se tako najdejo ženske z enakimi težavami, podobno energijo in pogledi na življenje. Žal starostna meja zbolevanja pada in rak ni več samo bolezen starejših ljudi, zbolevajo tudi zelo mlade. Vedno več nas je. Prav zato je pomembno, da se redno mesečno samopregledujemo in da smo o bolezni kar se da ozaveščeni, saj lahko le tako hitro prepoznamo simptome bolezni."
Rebeka poziva mlade bolnice, naj se obrnejo na sedež združenja Europa Donna in pišejo na elektronski naslov: europadonna@europadonna-zdruzenje.si.
Ali vemo dovolj o raku dojk?
Darja pravi, da nismo dovolj ozaveščene o raku dojk. "O tem priča že statistika na www.slora.si (javno dostopni register podatkov o raku v Sloveniji), ki kaže, da je polovica rakov na dojki ob diagnozi že v razširjenem stanju. Kar pomeni, da so rakave celice pobegnile že vsaj v bezgavke.
Skrb zbujajoč podatek je tudi pri bolnicah do 39. leta, ki pravi, da je razširjenih rakov okoli 60 odstotkov. Verjamem, da bi večja ozaveščenost pripeljala do zgodnejšega odkrivanja raka. Ženske moramo spodbuditi k samopregledovanju in jih odvrniti od strahu pred diagnozo.
Pri raku šteje vsak dan, zato je moj namen še naprej ozaveščati o raku dojke in spodbujati ženske k skrbi za lastno zdravje." Tudi Rebeka meni, da o raku dojk ne vemo dovolj. "V mladih letih se nam zdi skorajda nemogoče, da nas lahko kaj takšnega doleti, in se nam pogosto zdi, da za tovrstno temo še nismo zrele."
Kako te bolezen spremeni?
Pri zdravljenju raka dojk se uporabljajo trije načini onkološkega zdravljenja: kirurško, obsevanje in sistemsko. Izbira zdravljenja je odvisna od namena zdravljenja, značilnosti tumorja, razširjenosti bolezni ter od stanja in želja bolnice. Zdravljenje je prilagojeno stanju vsake bolnice. Darjin proces zdravljenja je bil daljši od pričakovanega:
"Najprej je bilo mišljeno, da bo zdravljenje potekalo pol leta. Da bo odstranjena bulica, potem pa bi dobila še kemoterapijo in obsevanja. Rak se je po operaciji izkazal za trojno negativnega, kar pomeni, da je od sistemskega zdravljenja prišla v poštev samo kemoterapija, ne pa tudi hormonsko zdravljenje in biološka zdravila.
Ker sem bila mlada, so me testirali na Genetski ambulanti Onkološkega inštituta, ali imam okvarjen gen BRCA, ki sicer brani dojke in jajčnike pred rakom. Rezultat je potrdil sume onkologov, zato sem se odločila, da bom po končani kemoterapiji odstranila obe dojki, saj bi drugače imela 96 odstotkov možnosti, da pride do ponovnega obolenja za rakom.
V začetku letošnjega leta je za rakom zbolela tudi mami. Na srečo je bil rak v stadiju 1. Onkologi so takoj predlagali tudi meni, da odstranim vsaj jajcevode, saj se je možnost, da bi zbolela za rakom jajčnikov tudi jaz, dvignila na 50 odstotkov. Tako so mi letos preventivno odstranili tudi jajcevode, okoli 40. leta me čaka še odstranitev jajčnikov."
Kljub težki preizkušnji pravi, da jo je rak spremenil na bolje. Njena samopodoba se je okrepila:
"Rada se imam bolj, kot sem se imela kadarkoli prej. Spoštujem življenje, sebe, svoje telo, saj sem dobila dobro opozorilo, koliko je vredno. Svojega telesa se ne sramujem. Na dojkah imam dve veliki brazgotini, ki sta le opomnik, kdo sem, kaj sem. V življenju se lahko odločiš, ali boš iz neke situacije prišel ven kot zmagovalec ali poraženec."
Tudi Rebeka verjame, da jo je izkušnja obogatila.
"Bolezen mi je prinesla veliko novih prijateljev in mi spremenila sistem vrednot. Znam si vzeti čas zase, na kar v današnjem tempu radi pozabljamo. Ostala sem obrnjena na glavo, z eno razliko, da sem uredila nastali kaos v svoji glavi in pometla nered, ki ga je pustila bolezen. Škampa sem vrnila nazaj v morje, kjer je njegovo mesto. Pika!" Spremenila je tudi nekatere življenjske navade.
"Redno tečem, telovadim, pazim, da jem zdravo in si dovolim početi in doživeti vse stvari, o katerih sem prej samo sanjala. Živim!"
Nasvet za cosmopolitanke
Rebeka pravi, da je pomembno redno mesečno samopregledovanje, zdrava prehrana in veliko fizične aktivnosti.
"Živite svoje sanje, najdite čas zase. Samo takrat, ko bomo našle mir in moč v sebi, bomo lahko tudi dobre mame, prijateljice, punce, žene. In smejte se! Oktobra bomo mlade bolnice znova plesale in skozi ples ozaveščale o bolezni." Moč, da poskrbiš za zdravje, je v tvojih rokah. Izkoristi jo.
Besedilo: Danaja Lorenčič
Preberi še: Roza oktober: S šampinjoni proti raku dojk
Priporočamo tudi članek: Preverite, kateri lepotni trendi bodo prevladovali to jesen in zimo
