Prismejte si dobro počutje

“Naučiti se morate smejati. Da boste dosegli višji humor, najprej prenehajte sebe jemati tako resno.” (Hermann Hesse, Stepni volk)

29. 1. 2004

V publikaciji ameriškega društva za terapevtski humor je zapisano, da ima humor tri dimenzije: duhovitost, ki predstavlja miselno, veselje emocionalno in smeh fiziološko izkušnjo. Vse tri lahko doživimo ločeno, torej neodvisno, vendar to še ni humor. O njem govorimo šele ob skupnem delovanju vseh treh komponent, katerega posledica je duhovita/vesela/smešna izkušnja.

Misli duhovito

Duhovitost vpliva na spoznavne procese, s katerimi ocenjujemo ali ‘mislimo’ življenjske dogodke in situacije. Šale so klasični primer drugačnega načina razmišljanja: vodijo nas do spodnjega roba, da bi nas nato speljale na alternativno stezo. Slednja je polna protislovij, prevar in goljufij, ki jih doživljamo kot humorna. Vendar nas prav ta nasprotja in prevare učijo iskati alternativne razlage dogodkov, pri tem pa steče proces zdravega načina razmišljanja ter ustvarjalnega razreševanja problemov, so prepričani člani društva za terapevtski humor.

Če mislimo na duhovit način, so duhovite tudi naše perspektive, kar hkrati pomeni, da so manjše naše negativne misli, depresija, anksioznost, jeza.

Smeh je vsekakor dober služabnik vašim možganom. Olajšanje, ki sledi kakovostnemu smejanju, zagotovo prispeva k osebnostni uravnoteženosti. Smeh istočasno vzpodbuja delovanje obeh možganskih polovic. Razvije unikatni nivo zavesti in sproži visoko stopnjo možganske aktivnosti. Ko obe možganski polovici delujeta skupaj, so možganske kapacitete največje, pravijo raziskovalci smeha.

Popusti ‘sončnemu duhu’

Humor vpliva tudi na čustveno počutje človeka, pomaga nam izkusiti veselje in radost. Znameniti Mark Twain je humor opisal kot veliko stvar, sproščujočo zadevo. Minuto za tem, ko se nam pripeti, se namreč trpkost umakne, vse naše zamere, nezadovoljstvo in slaba volja šinejo proč, njihov prostor pa zavzame ‘sončni duh’, je zapisal Twain.

Veselje je lahko zelo koristno pri odpravljanju nezdravih občutij. Užitki in zadovoljstvo ob veselju, ki smo ga deležni v humorni izkušnji, so znani vsem ljudem. Ob čustvenem doživljaju veselja vsaj začasno izrinemo drugačna občutenja, kot so na primer depresija, anksioznost in jeza. Dejstvo je namreč, da nismo sposobni istočasno doživljati radosti in močnih čustev razdraženosti, čemernosti ali slabovoljnosti. Veselje pa pri človeku ne odpravlja zgolj negativnih občutij, temveč njihov prostor, kot pravi Twain, nadomesti z radostjo oz. sončnim duhom zadovoljstva, sreče itd.

Zdravi telo

Fiziološki/biokemični element humorja je smejanje, ki vpliva na telesno biokemijo. Vsem nam je znan občutek lahkosti, ki nas preplavi po globokemu smehu, ko dobro pretresemo mišice okoli želodca. Norman Cousins na spletni strani www.humormatters.com poroča, da mu 10 do 20 minut takšnega smejanja prinese ure brez bolečin, ki mu jih sicer povzroča neozdravljiva bolezen.

Smejanje lahko opišemo tudi kot džoging notranjih organov. Fiziološke prednosti smejanja, kot sta na primer povečano število določenih protitelesc v organizmu in zmanjšanje ravni stresnih hormonov, so predmet številnih znanstvenih študij.

Raziskovalca Lee Berkand in Stanley Tan, ki delata na inštitutu ene od ameriških medicinskih univerz, sta pokazala, kako lahko smejanje vpliva na človekov imunski sistem. V stanju stresa adrenalinske žleze izločajo kortikosteroide, ki se v krvnem obtoku hitro spreminjajo v kortizol, ta pa pri povišani ravni negativno učinkuje na imunski sistem. Berkandova raziskava je pokazala, da lahko smeh zniža raven kortizola in ščiti naš imunski sistem (Holistic Nursing Practice, 1996, št.2).

Redni odmerki humorja ščitijo pred boleznimi, ki jih povzroča prekomerni stres – pred rakom, tumorji in srčnimi napadi. Eden od ameriških terapevtov omenja primer 32-letne ženske, ki je bila po zdravniški diagnozi v zadnji stopnji raka. Vedno, ko je obiskala svojega zdravnika, ji je ta napovedal le še nekaj dni življenja. Vendar pa si je pacientka z neverjetnim smislom za humor v splošno presenečenje krepko podaljšala življenje. Namesto da bi zapadla v depresijo, si je raje izmišljala šale in druge smešnice in zabavala druge, kar ji je nedvomno prineslo koristi.

Preženi infekcije

Klinične raziskave kažejo, da humor neposredno učinkuje na (borbene) sposobnosti telesa v spopadu z različnimi infekcijami. Na spletni strani Društva za terapevtski humor razlagajo, da smejanje krepi telesno produkcijo ubijalcev belih krvnih telesc, ki napadajo povzročitelje različnih infekcij.

Vsakodnevno krohotanje ne krepi le telesnega imunskega sistema s povečevanjem števila naravnih ubijalcev – limfocitov (vrsta belih celic), temveč istočasno zvišuje raven protitelesc. O tem priča zanimiva študija o imunoglobulinu, substanci, ki jo najdemo v slini in ki predstavlja prvi znak, da se vaše telo bori proti virusom in bakterijam.

Raziskavo so izvedli na dveh skupinah ljudi, od katerih so si člani prve ogledali zabaven video, medtem ko so drugi gledali dokumentarec. Po tem so vsem izmerili nivo imunoglobulina. Tisti, ki so gledali komedijo, so ga imeli več od tistih, ki so si ogledali dokumentarno oddajo. Dr. Borins v članku An Apple A Day piše: “Humor je zelo koristen pri preganjanju gripe in prehlada.” Raziskovalci so odkrili, da s pomočjo smejalne terapije protitelesca v nosni sluznici in dihalnih prehodih narastejo, s tem pa se zmanjša možnost prehlada, vnetja grla in infekcij prsnega koša.

Glasno smejanje je dobrodošla rekreacija tako mišičnemu kot skeletnemu sistemu. O tem, da smeh celo vrača sijaj naši koži, je prepričana indijska raziskovalka Madan Kataria. Trdi, da smeh iz srca pušča posledice tudi na človekovi koži. Rezultat rednega sproščanja obraznih mišic je v prvi vrsti seveda mlajši videz. Smejanje, ki poveča krvni obtok, pa kožo na obrazu pospešeno hrani in ji tako vrača sijaj.

Krizni humor

Posebno vrsto humorja predstavlja t. i. krizni humor, značilen v času izrednih situacij tako na ravni posameznika kot širše skupnosti. Splošno velja, da se je humorja v situacijah, ko izbruhne kriza, dobro posluževati, saj nam pomaga vzpostaviti distanco do dane situacije, pa tudi nemir in razburjenost lažje prenesemo. Vendar se pogosto zgodi, da človek, ki se nahaja v stiski, ne zmore ločiti svojih notranjih občutkov od čustev, ki jih je izzvala kriza, zato takšni ljudje navadno humor sprejemajo kot zlonameren. V določenih primerih lahko torej humor označimo tudi kot škodljiv.

Steven M. Sultanoff glede na to opozarja, da mora tisti, ki posreduje humor (šalo, duhovito domislico ...) predhodno upoštevati morebitne pozitivne učinke oz. škodo, ki jo lahko prizadene poslušalcu. Prav tako mora biti pripravljen popraviti čustveno škodo, ki lahko nastane kot posledica (neuspelih) poskusov, da bi nekoga skozi humor odrešili bolečine. Ljudje veliko bolje prenašamo šale na račun nekoga drugega in slabše tiste, pri katerih se počutimo vpleteni.

Če se torej šalite na lasten račun, drugi s tem niso vpleteni, zato se ne bodo počutili užaljene, vaša šala pa bo najverjetneje naletela na dober odziv. Tudi humor, ki je vezan na določeno situacijo, je lahko neškodljiv, če ne vključuje prizadetih oz. vpletenih. Kar pa ne velja takrat, ko se norčujemo na račun prisotnih posameznikov ali skupine, ko imajo le-ti občutek, da jih želimo namerno užaliti oz. degradirati.

Poti do humorja

O izkušnji humorja lahko govorimo, ko se vse posamezne sestavine humorja medsebojno dopolnjujejo, kar pri človeku povzroči spremembe na spoznavni, čustveni in fiziološki ravni.

Vendar pa ljudje doživljamo humor na različne načine. Nekateri na primer bolj cenijo bistre duhovitosti brez posledično glasnega izražanja veselja in smeha. Ponavadi radi rečejo, da razumejo šale in nimajo nič proti njim, vendar se ob njih ne smejijo in ne doživijo kakšnega posebnega veselja.

Spet drugi lahko doživljajo humor predvsem kot veselje, torej na čustveni ravni, brez spoznavne ali fiziološke reakcije.

Podobno je pri otrocih, ki so predvsem veseli, duhovitosti namreč še niso sposobni ovrednotiti. Vemo tudi, da se lahko smejemo neodvisno od občutkov veselja ali duhovitosti. Primera za to sta spontano in nalezljivo smejanje. Celo smejanje, ki ga sproži anksioznost in mu pravimo tudi histeričen smeh, je primer smeha, ki ga ne vzpodbujata veselje ali duhovitost.

Kakor koli že, za najbolj poln in močan velja smeh, ki ga doživljamo kot hkratno delovanje vseh treh komponent humorja. “Medtem ko ima vsak od nas verjetno svoj ‘primarni sprejemnik humorja’ (spoznavni, čustveni ali fiziološki) oziroma primarno pot do humorja, najverjetneje uporabljamo vse tri dovoze v različnih količinah in časih,” je prepričan Patty Wooten, bivši predsednik ameriškega društva za terapevtski humor.

Strokovnjaki za smeh priporočajo vsakodnevne odmerke smeha tudi zaradi izboljšanja socialnih veščin. Če je humor del našega življenja, smo vajeni pogledov iz oči v oči, več govorimo, se med seboj več dotikamo. Smeh na lasten račun oz. na račun drugih lahko ljudi spaja med seboj v skupine.

In na koncu ne moremo mimo dejstva, da je prav šala najhitrejša pot do prebitja ledu med dvema. Kot je rekel danski pianist Victor Borge: ‘Smeh je najkrajša razdalja med dvema človekoma.’ Le prepustite se mu! n

Raziskovalci humorja poročajo:

(vir: www.humormatters.com)

  • Otroci se zasmejijo povprečno od 300 do 400-krat na dan, medtem ko odrasli to storijo le 15-krat.
  • Ob globokem smehu iz srca se v telesu sproščajo endorfini, naravni ubijalci bolečine.
  • S smehom se v telesu poveča število protitelesc, zviša se človekov prag za bolečino, hkrati pa se zmanjša raven stresnega hormona kortizola.
  • Smejanje nedvomno vpliva na človekovo dobro psihično počutje in osebnostno uravnoteženost.
  • Smeh vzpodbuja hkratno delovanje obeh možganskih polovic.
  • Humor je zelo koristen pri preganjanju gripe in prehlada.

Meta Kuhar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri