Prepričane v svoje prsi

Prsi so tisti del ženskega telesa, ki že od vekomaj vzbuja pozornost moških. In kaj ve veste o svojih breskvicah? Kakšne so vaše prsi zdaj in kako se bodo spreminjale skozi različna obdobja vašega življenja?

Kako jih ohraniti v najboljši kondiciji in zdravju, odkrivamo samo za vas ... na naslednjih straneh.

24. 10. 2002

Vaše bližnje srečanje s prsmi

Za zunanjo podobo filmskih dekoltejev se, resnici na ljubo, skrivajo mnoge mučilne naprave, kot so preveč zategnjeni ‘push up’ nedrčki, silikonski vložki in podobno. Vsi pa dobro vemo, da ni vse zlato, kar se sveti, in da je zdravje naše največje bogastvo. Zato spoznajte svoje prsi, ker boste le tako v njih lahko odkrile spremembe.

Prsni kolobar - je rožnato do rjavkasto obarvana koža okrog prsne bradavice. Pod kožo so lasni mešički, žleze znojnice in lojnice.

Bradavica - vaš gumbek je lahko plosk, okrogel ali stožčast. Tkivo prsnih bradavic je prepredeno s številnimi živčnimi končiči, ki so na dotik izjemno občutljivi.

Vezno tkivo - tkivo sestavlja predvsem kolagen, ki je vaš največji prijatelj, kadar je govora o čvrstih prsih – kolagen veže celice veznega tkiva.

Prsna mišica - na eni strani je pripeta na ramenski sklep, na drugi pa na rebra.

Mlečna izvodila - v času dojenja se mleko, ki nastaja v mlečnih žlezah, izloča po mlečnih izvodilih skozi prsni bradavici.

Maščobno tkivo - od njegove količine v dojkah sta odvisni velikost in oblika prsi, ‘oblazinja’ pa tudi mlečne žleze. S staranjem se količina maščobnih celic v telesu poveča, kar ima za posledico mlahavost in povešenost prsi.

Vaše prsi na preizkušnji

Mnoge zdravju škodljive navade lahko pripomorejo k nastanku raka na dojki. Spoprimite se z našim kvizom, nato pa korak za korakom sledite napotkom in ugotovite, kako dobro skrbite za vaš parček.

1. Popijete več kot en kozarček alkohola na dan? DA/NE

2. Pogosto jeste korenje in temno zeleno listnato zelenjavo? DA/NE

3. Ali posežete večkrat po olivnem olju kot po maslu? DA/NE

4. Telovadite več kot tri ure na teden? DA/NE

5. Jemljete hormonske kontracepcijske tabletke? DA/NE

6. Pogosto jeste sojine izdelke, kot sta sojin sir (tofu) in sojino mleko? DA/NE

7. Velikokrat skačete naokoli brez nedrčka? DA/NE

8. Ste pretežke – imate več kot 5 kg nad svojo idealno težo? DA/NE

Zdrave navade

  • 1. Popivanje? Ne, hvala.
“Ženske, ki popijejo več kot en kozarček alkoholne pijače na dan, so bolj izpostavljene nevarnosti, da dobijo raka na dojkah,” svari dr. Debbie Saslow, vodja programov proti raku na dojkah in materničnem vratu, iz American Cancer Society v Atlanti. Nekateri znanstveniki vidijo vzrok v tem, da alkohol poškoduje jetra, ki med drugim presnavljajo tudi estrogen. Znano je, da za rakom na dojkah pogosteje obolevajo ženske z visoko stopnjo estrogena.

  • 2. Koristno korenje.
Raziskovalci z univerze v New Yorku so nedavno odkrili, da imajo ženske z rakom na dojkah v krvi znatno nižje koncentracije karotenoidov (ti so v korenju in temno zeleni listnati zele-njavi – kot zdrave ženske).

  • 3. “Da” za oljčno olje.
Mnoge študije so pokazale, da uživanje nenasičenih maščob, ki jih dobimo predvsem v oljčnem olju in olju oljne repice, zavira rast tumorjev. Nasprotno pa lahko hrana, bogata z nasičenimi maščobami, kot npr. maslo, pospešuje rast tumorjev.

  • 4. Aktivirajte svoje znojnice.
Raziskovalci z univerze v Kaliforniji so odkrili, da so bile ženske, ki so telovadile vsaj 3,8 ure na teden, znatno manj podvržene raku na dojkah kot tiste, ki so bile bolj lagodne.

  • 5. Ne samo za zaščito.
Kontracepcijske tabletke niso le pomembna zaščita pred še neželeno nosečnostjo, temveč blažijo tudi simptome PMS-ja (kot npr. napetost dojk), ki je povezan s hormonskim neravnotežjem.

  • 6. Porcija soje na dan prežene raka stran.
Številne študije so pokazale, da ženske, ki uživajo sojine izdelke – ti so namreč bogati z fitoestrogeni*, redkeje zbolevajo za rakom na dojkah. “Soja vpliva na raka tudi tako, da onemogoča telesni estrogen, ki pripomore k rasti raka na dojkah,” meni dr. Virginia Maurer, ustanoviteljica fondacije za izobraževanje o raku na dojkah iz New Yorka. 30 do 50 mg fitoestrogenov dva do trikrat tedensko pomaga preprečiti raka na dojkah in njegovo širjenje (tolikšno količino boste dobile v približno 2,5 dl sojinega mleka).

*Fitoestrogeni so rastlinski estrogeni, podobni človeškim estrogenom.

  • 7. Na vadbo z nedrčkom.
Prsi podpirajo šibke vezi, ki se zlahka raztegnejo. Vsaka ponavljajoča in intenzivna vadba, kot sta tek in skakanje, še dodatno pospeši rahljanje opornih vezi, posledica pa so povešene prsi. Pozor: velja tudi, če imate majhne!

  • 8. Držite se zdrave teže.
Da bi se prepričale, ali je potrebno odpraviti kakšen kilogram ali dva, povprašajte svojega zdravnika o tem, kolikšna je vaša priporočljiva teža glede na velikost in starost, ali pa naj vam pri tem pomaga prehrambeni strokovnjak. “Težje kot ste, več estrogena proizvede vaše telo in večja kot je raven estrogena, večja je nevarnost za raka na dojkah,” pojasnjuje dr. William Wolberg. Če želite shujšati, se skupaj s svojim zdravnikom posvetujte o primernem prehranjevalnem in vadbenem načrtu.

Podprite jih

Največ, kar lahko storite za prsi, da bodo obdržale svojo obliko – nosite nedrček, ki se bo idealno prilegal telesu. Oporne vezi prsi niso elastične, zato jim privoščite oporo, ki bo zatrla zakon gravitacije.

Z leti zorijo ...

in spreminjajo svojo obliko. Pogled na vaše prsi danes in nekoliko pozneje.

Pri dvajsetih ...

Na otip so: čvrste in prožne kot napihnjena plavalna blazina. Vzrok za to se skriva v veliki količini žleznega in majhni količini maščobnega tkiva.

Stopnja tveganja raka na dojkah*: 0,001 % ali 1 na 100.000 žensk.

Vaše obveznosti: dovolj je mesečni samopregled.

Če bi se želele naučiti pravilno pregledovati prsa, lahko pokličete v eno od ambulant za pregled dojk. Vsaka tri leta pa naj vam dojke pregleda tudi onkolog.

Pri tridesetih ...

Na otip so: nekoliko manj čvrste (predstavljajte si vašo blazino po dopustu), ker se počasi povečuje število maščobnih celic.

Stopnja tveganja raka na dojkah: 0,03 % ali 29 na 100.000 žensk.

Vaše obveznosti: so še vedno enake kot pri dvajsetih. Prav tako naj vam na tri leta dojke pregleda tudi onkolog. Bodite bolj pozorne, če je za rakom na dojkah zbolela vaša mama, sestra, teta ali babica pred 35. letom. V tem primeru bi bilo dobro opraviti mamografijo vsaka tri leta.

Pri štiridesetih ...

Na otip so: nekoliko mlahave in povešene, kot blazina, napolnjena z gosjim perjem. Vzrok je v hormonskih

spremembah, saj te povzročijo krčenje mlečnih žlez in nalaganje maščobnega tkiva. Posledica tega je lahko

zmanjšanje prsi.

Stopnja tveganja raka na dojkah: 0,2 % ali 152 na 100.000 žensk.

Vaše obveznosti: Prva mamografija se izvede pri štiridesetih, nato pa vsaka 3 leta. Še vedno opravljajte mesečni samopregled! Po 50. letu morate iti na pregled k onkologu pogosteje (na dve leti).

*Incidenca raka v Sloveniji 1999. Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, Ljubljana 2002.

Bolje preprečiti kot zdraviti ...

Zatipale ste sumljivo bulico in oblila vas je groza. Kaj storiti? Najprej se pomirite, saj se kar 80 odstotkov zatrdlin izkaže za nenevarne (benigne), nato pa s pomočjo Cosmo tabelice ocenite velikost zatrdlinice, da se prepričate o resnosti stanja.

Na otip je kot ...

Gumijasti del pokovke – velik približno centimeter do dva, ob dotiku se premika in ne boli; lahko zraste do velikosti pomaranče.

Verjetno je ...

Fibroadenom, benigni (nerakav) tumor, grajen iz žlez in veziva.

Kaj storiti?

Vaš zdravnik – onkolog bo najprej z ultrazvočno preiskavo* preveril, ali gre za fibroadenomo. Če preiskava domnevo potrdi, vas bo zdravnik v rednih intervalih pregledoval in opazoval morebitno rast bulice. V primeru rasti (možno je, da gre za rakavo tkivo v notranjosti) jo bo potrebno odstraniti s kirurškim posegom.

Na otip je kot ...

Premikajoča gumijasta žogica – v razsežnosti zrna graha do majhne marelice – dobro omejena zatrdlina, pogosto nekoliko boleča na otip.

Verjetno je ...

Nekoliko večja, neškodljiva cista**, ki nastane zaradi zamašitve mlečnega kanalčka.

Kaj storiti?

Zdravnik se bo najverjetneje odločil počakati nekaj mesecev, saj obstaja verjetnost, da cista izgine sama od sebe. Če se to ne zgodi, bo treba z ultrazvokom in z biopsijo z iglo (odstranitev in preiskava dela tkiva) ugotoviti, ali so celice v bulici res rakave.

Na otip je kot ...

‘Kepasta’ ovsena kaša z rozinami – pogosto na otip mehka in boleča.

Verjetno je ...

T. i. fibrocistične spremembe dojk***, ki so posledica sprememb v žleznih delih dojk.

Kaj storiti?

Za predmenstrualne bolečine in težave (napete prsi in podobno) vam lahko ginekolog predpiše hormonske kontracepcijske tablete, same pa si lahko pomagate s hladnimi obkladki, pravilno prehrano in z rednim gibanjem.

Na otip je kot ...

Oreh – trda, neravna in neostra zatrdlina, v velikosti od polovice riževega zrna do fige; običajno neboleča na otip.

Verjetno je ...

Rak, vendar ne pozabite, da je nevarnost raka dojke pri ženskah v starosti pod 30 let le 0,01 %.

Kaj storiti?

Preiskave bodo potrdile ali ovrgle vaš sum. Če je zatrdlinica rakava, potem bo potrebno s pomočjo dodatnih raziskav ugotoviti, ali se je rak razširil tudi na druge dele telesa. Na podlagi tega vam bo zdravnik svetoval tisto vrsto zdravljenja, za katero je prepričan, da je najboljša za vaš tip raka dojke.

* Ultrazvok uporabljajo kot osnovno preiskavo le pri nosečnicah in mladih ženskah z obilo žleznega tkiva (do 40. leta), ker je pri njih mamografija (rentgenska preiskava) manj zanesljiva.

** Cista je ‘prostorček’, napolnjen s tekočino.

*** Fibrocistične spremembe prsi oz. vozličavost prsi so pogost pojav pri številnih ženskah v zrelem obdobju in so otipljive zlasti pred menstruacijo (najpogosteje v zunanjem zgornjem kvadrantu dojke).

Izcedek iz dojk večinoma ni posledica rakavih sprememb. Ponavadi je belkast izcedek iz obeh dojk posledica hormonskega neravnovesja, če pa je izcedek krvavkast, gre za droben, benigen izrastek, t. i. papilom, ki zraste v žleznih izvodilih. Kljub vsemu se ob vsakem izcedku, ki se pojavi, raje posvetujte z zdravnikom.

Kako opraviti samopregled?

Mnoge mlajše ženske se izogibajo samopregledom zaradi strahu, da morebiti res ne odkrijejo kakšne zatrdlinice, druge pa ga ne opravljajo zgolj zaradi lenobe. Če bi ta opravek izvedle samo enkrat mesečno, bi se lahko izognile morebitni smrti. Pomembno je, da spoznate, kakšne so vaše prsi, ne le na videz, temveč tudi na otip; tako boste hitro zaznale kakršno koli čudno spremembo. Zato vzemite zdravje v svoje roke in sledite našemu vodiču.

Kdaj izvesti: Najbolje 10 do 14 dni po prvem dnevu menstruacijske krvavitve, ko prsi niso občutljive ali nabrekle.

Kako izvesti:

(1) Lezite na posteljo, položite si blazino pod desno ramo, desno roko pa dajte pod glavo. S prsti leve roke si preglejte dojko v vseh smereh: krožno, vzdolž dojke in od bradavice proti robu dojke. Ne pozabite pretipati pazduhe. Ponovite postopek tudi na levi dojki.

(2) Preglejte svoje dojke, ko ste namiljene pod prho – pretipajte dojki in okolna tkiva z dlanjo in s prsti. Ponovno ne pozabite na pazduhi.

(3) Stopite pred ogledalo in bodite pozorne na vsako spremembo: zatrdlino, oteklino, rdečino, pomarančno kožo, spremembe v prsnem kolobarju, krvavenje ali druge izločke iz bradavice. Če opazite kar koli od tega, čim prej obiščite zdravnika.

Nekaj nasvetov

Za vse tiste, ki ste v dvomih, kaj storiti in kam oditi, če ste zatipale zatrdlinico.

  • Kam naj se obrnem?
Prvi korak, ki ga boste morale napraviti, je obisk vašega osebnega zdravnika, ki vam bo napisal napotnico za pregled pri onkologu (specialist za raka). V Ljubljani so tri ambulante za preglede dojk, kjer vas sprejmejo z napotnico:

Onkološki inštitut, Zaloška 2, Enota osnovnega zdravstvenega varstva Center, Metelkova ulica 9 in Železniški zdravstveni dom, Celovška cesta 4. Če niste iz Ljubljane, pa se oglasite v vaši splošni bolnišnici ali zdravstvenem domu.

Rutinski pregled navadno opravijo takoj, v primeru, da zatrdlina ni sumljiva,

pa boste lahko čakale na nadaljnje preiskave približno pol leta.

  • Knjige, ki bi vas morda zanimale ...
... v ta namen vam je na voljo tudi knjižnica na Onkološkem inštitutu (odprta od 7.30 do 15.00)

Pirc, B., Vodnik-Cerar, A.: ŽIVETI Z RAKOM. Ljubljana: TDS Forma 7, 1992.

V knjigi boste izvedeli več o kemoterapiji in obsevanju, kot tudi o raku nasploh.

Kaye, R.: DOBER DAN, ŽIVLJENJE. Ljubljana: TDS Forma 7, 1994. Psihologinja piše o raku dojke. Medicinska spoznanja se prepletajo s pričevanji bolnic in z njihovim lastnim doživljanjem bolezni.

Simonton, C.: OZDRAVETI. Ljubljana: DZS, 1988. Priročnik za bolnike z rakom in za njihove svojce uči, kako preseči bolezen z lastnimi močmi in se naučiti sprostitve z nazornim predstavljanjem.

V pomoč so na voljo tudi avdiokasete POTI K ZDRAVJU (M. Vegelj Pirc) ter knjižici Društva onkoloških bolnikov Slovenije: RAK DOJKE – Vodnik za bolnice na poti okrevanja, MAMOGRAFIJA – Dobro je vedeti, kaj pomeni

Kje opraviti samopregled

Pregled opravite na postelji, pod prho in pred ogledalom. Dojko pretipajte v celoti in v vseh smereh. Ne pozabite tudi na prsni kolobar, bradavico, pazduho in jamici nad ključnico.

Za vsa dodatna pojasnila se zahvaljujemo dr. Kavčiču z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Amrak Zalokar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri