Saj veš tisto, ko nekdo v tvoji bližini zazeha, pa se prične sama od sebe daljšati še tvoja čeljust, in potem gre to naprej s človeka na človeka malodane serijsko ;)
To, da je zehanje nalezljivo, pa seveda ni nič novega.
Da je zehanje zares zelo nalezljivo, so dokazali celo s študijami. Med njimi je bila tudi raziskava, ki je pokazala, da bo ob pogledu na posnetek zehajočega človeka zazehalo več kot 50% gledalcev.
In zehanje še zdaleč ni edino, kar je (poleg virusov) lahko nalezljivo.
Nalezljiva moč misli
David R. Hamilton je znanstvenik in raziskovalec. V svoji knjigi 'Nalezljiva moč mišljenja - Kako z mislimi vplivamo na svet' tako razkrije najnovejša znanstvena spoznanja, ki dajejo slutiti, da so misli in čustva nalezljiva prav kot virusi.
Že v uvodu naniza kar nekaj zanimivih primerov:
- Si vedela, da ti druženje z depresivno osebo povečuje tveganje za depresivnost? Na Harvardski univerzi so izpeljali raziskavo, v kateri so to izmerili. Če je tvoja prijateljica iz kakršnegakoli razloga zdrsnila v depresijo, se verjetnost, da ji boš sledila, poveča za 93%.
- Podobno je s srečo. Srečen znanec za 25% poveča verjetnost, da boš srečna tudi ti. Če pa je srečen tvoj najboljši prijatelj, s katerim sta si čustveno še bližje, se verjetnost za tvojo srečnost poveča za kar 63%.
- Tudi strah je nalezljiv. Znani so primeri množične histerije, ki lahko izbruhne pogosteje, kot bi morda pričakovala. Dokaj redno se pojavlja v obliki zastrupitev s hrano ali kemikalijami, pa čeprav v resnici ne gre za strupe in ne za okvarjeno hrano, temveč le za strah, ki se širi s človeka na človeka.
Nalezljiva telesna stanja
Tako zlahka pa se ne nalezeš zgolj čustev, temveč tudi zdravstvenih stanj, ki jih stroka sicer nima za nalezljive.
"Bolezni srca, na primer, se lahko širijo s človeka na človeka. Vzrok njihove nalezljivosti niso bakterije ali virusi, kajti širijo se od uma do uma. Dovolj je, da posnemamo nezdrav način prehranjevanja in nezdarve življenjske navade osebe, ki si koplje prezgodnji grob, in že si povečujemo možnost, da ji bomo sledili," meni David R. Hamilton.
Na podoben način je 'nalezljiva' tudi prekomerna teža.
"Prekomerna teža se širi s spremenjenim razmišljanjem. Spreminja se namreč socialno dojemanje. Morda jo ocenjujemo kot družbeno nesprejemljivo, potem pa se zredi naš prijatelj. Vidimo, da je enako zadovoljen kot prej, preden se je zredil, zato prevrednotimo svoje dojemanje debelosti in ga premaknemo v pozivno smer. Brž ko odstranimo socialno oviro, smo dovzetnejši za okužbo."
Čustva na delovnem mestu
Tudi delovna mesta so nadvse ugodno okolje za prenos čustev s človeka na človeka.
Neka študija je pokazala, da že razpoloženje enega ali dveh posameznikov lahko vpliva na uspeh celotne skupine. Prav tako še zdaleč ni vseeno, ali je to morda celo vodja tima. Raziskave so namreč pokazale, da če je vodja srečen, to izboljša razpoloženje celotne skupine, če pa je žalosten ali celo jezen, je učinek na skupino naravnost destruktiven.
Še več. Razpoloženje vodilnih naj bi bilo celo tako zelo nalezljivo, da naj bi vplivalo celo na prihodek podjetja.
"V poročilu za leto 2010 so zbrali podatke o prodajnem uspehu neke trgovske verige za ženska oblačila in modne dodatke. Raziskava, v katero je bilo vključenih 306 poslovodij, 1.615 prodajalcev in 57.656 strank, je pokazala, da je na zadovoljstvo strank in na znesek, ki so ga potrošile, vplivalo tudi zadovoljstvo, ki so ga na delovnem mestu širili poslovodje, pa čeprav so imeli manj stika s strankami kot prodajalci."
Ali povedano drugače: če se je razpoloženje poslovodje izbojšalo za eno točko (na lestvici od ena do sedem), se je trošenje kupcev povečalo za 5,07%!
V tej luči bo naslednji citat še kako na mestu:
- "Dajte nam človeka, ki med delom prepeva." Thomas Carlyle
A kaj se pravzaprav dogaja?
Čustva in misli zrcalimo
Čeprav je videti, kot da se razpoloženje širi od človeka do človeka po nekih skrivnostnih poteh, pa gre dejansko za povsem razložljiv proces, ki znanosti še zdaleč ni tuj.
Na delu je pravzaprav delovanje medsebojno povezanih možganskih celic, ki se imenujejo zrcalni nevroni in jim je moč slediti s slikami možganov. Zrcalni nevroni nam omogočajo, da nezavedno beremo obrazno mimiko drugih ljudi in jih posnemamo. Razbirajo tudi telesne gibe in jih zrcalijo.
"Znanstveniki so opazili, da se pri makakih, ki opazujejo prijemalne gibe drugih opic, aktivirajo enaki predeli možganov, kakor če bi jih izvajali sami."
Zrcaljenje je v večini primerov pretanjeno, lahko pa ima tudi dobrodejne posledice:
- igralec golfa, ki zavestno opazuje gibe vrhunskega golfista, že s samim opazovanjem spodbuja lastne mišice, kar se bo pokazalo takoj, ko bo prišel na vrsto za udarec. Njegovi možgani in mišice bodo bolje pripravljeni, kot bi bili sicer.
- zrcaljenje pomaga tudi do zdravja. V študiji nemške univerzitetne bolnišnice so 8% bolnikov, ki jih je zadela kap (od blage do večkratne), predpisali štiritedenske fizioterapevtske vaje. Polovica bolnikov je vsak dan tudi aktivno opazovala zdrava ljudi pri izvajanju preprostih dejanj, kot so dvigovanje skodelice ali odpiranje in zapiranje pipe. Po štirih tednih se je stanje bolnikov, ki so opazovali zdrave ljudi, popravilo bolje od tistih, ki so hodili le na fizioterapije, slike možganov pa so pokazale, da so začeli znova delovati celo nekateri prizadeti deli možganov.
Če skratka povzamemo - ko smo povezani z drugimi, prenašamo (naj si bo prek zrcaljenja, spreminjanja prepričanj ali empatije) nanje čustva, vedenje, naravnosti in mišljenje, kar dolgoročno lahko zdravju koristi, pa tudi škoduje.
Več o tem, kako se misli in čustva prenašajo s človeka na človeka, pa tudi, kako iz danega dejstva zase in za svoje bližnje izluščiš najboljše, si preberi v slovenski izdaji Nalezljiva moč mišljenja, ki je izšla pri založbi Primus.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
