Katja Simić - dietetik priporoča: »Jej! Hrana ni tvoj sovražnik.«

Katja Simić od zaključka študija dietetike svoje znanje uspešno deli naprej v obliki predavanj, svetovanj in tudi spletne strani Dietetik priporoča, njeno dietetično svetovanje presega zgolj podajanje predpisanih jedilnikov, saj je zanjo prehransko svetovanje »več kot le preprosto štetje kalorij«

Da si se odločila za študij dietetike je botrovala tvoja osebna izkušnja?

Pred nekaj leti se mi je vse obrnilo na glavo. Nezdrave življenjske navade, nočni obroki po poznih treningih, življenje na svojem, ko je kuhanje bila zadnja briga, telefonska dostave hitre hrane pa na »speed dial-u« in podobne pregrehe, so pripeljale do težav. S težo nekih velikih problemov nisem imela, kar pa ne pomeni, da se slabe prehranjevalne navede niso nalagale drugje – v mojem primeru v žolčniku v obliki žolčnih kamnov. Stanje, ki je sicer tudi gensko pogojeno, vendar so se težave razvile precej hitro. Ko sem v bolnici razmišljala o tem, da bo treba nekaj ukreniti in spremeniti, sem naletela na študij dietetike na Fakulteti za vede o zdravju in ga vpisala še isto leto in nato tudi uspešno zaključila. Sedaj svojo akademsko pot in raziskovanje o prehrani nadaljujem na Biotehniški fakulteti in z obiskovanjem konferenc in seminarjev o prehrani.

Foto: Luka Kotnik

Kakšna je razlika med dietetikom in nutricionistom? Kaj je sploh glavna funkcija dietetika in kako?

Edini uradno priznani naziv, ki ga lahko dosežemo z izobraževanjem na fakulteti, je dietetik. To velja po celi Evropi. Pri nas ta program izvaja Fakulteta za vede o zdravju v Izoli. Z zaključeno prvo bolonjsko stopnjo postaneš t.i. administrativni dietetik, z drugo pa klinični dietetik in urejaš prehrano v kliničnem okolju, to je bolnikom. Jaz predvsem ozaveščam o pomenu prehrane na zdravje, sestavljam uravnotežene jedilnike in jih prilagajam posameznikom, na primer nosečnicam, šolarjem, študentom, ljudem z večizmenskim delom, tudi starostnikom, športnikom, posameznikom, ki jih pestijo alergije, intolerance, seveda tistim, ki morajo shujšati in tako naprej. Izraz "nutricionist" v praksi uporabljajo predvsem tisti, ki formalne izobrazbe o prehranskem svetovanju nimajo. Dokončano imajo večinoma kakšno licenco ali krajši program. Ne trdim, da so šarlatani, ki bodo škodovali vašemu zdravju, vendar prehrane večinoma ne razumejo dovolj široko oz poglobljeno. Velikokrat njihovo prehransko svetovanje obsega tudi prodajo kakega izdelka, ki je »nujno potreben« ali pa zagovarjajo kak radikalen način prehranjevanja, ki ga uveljavljene dietetične smernice odsvetujejo.

Kdaj naj se posameznik obrne k dietetiku po pomoč? Kakšen je tvoj način dela?

Najraje vidim, če se posamezniki po pomoč obrnejo pravočasno. Ko torej pri sebi opazijo, da so brez energije, ali pa prihaja do velikih nihanj v dnevnem počutju, da se redijo ali hujšajo, pa točno ne vedo zakaj, da imajo stalne probleme s prebavo, morda napenjanjem, napihnjenostjo, slabo kožo, so velikokrat bolni in podobno. Tudi v primeru nekih »izrednih« situacij v življenju – na primer ob nastopu nosečnosti ali pa potem kasneje doječe mamice, ženske v menopavzi, otroci na primer če se začnejo intenzivno ukvarjati s športom. Jaz pomagam s prilagoditvijo jedilnika i0n večinoma posamezniki hitro osvojijo ta novi način prehranjevanja. Večji problem je, ko se po pomoč obrnejo z neko že izraženo hujšo težavo. Na primer močnimi glavoboli, močno zgago, sladkorno boleznijo, povišanim holesterolom, preobilno težo za 10, 20 ali celo več kilogramov in tako naprej. Takrat je seveda pomoč dietetika še toliko bolj pomembna, vendar pa vse spremembe zahtevajo veliko časa. Čez noč ne gre.

Osebno se prilagodim posameznikom in njihovim željam oz. potrebam. Ne verjamem v instant rešitve in tako sem tudi razvila prav svojo metodo, ki daje zelo dobre rezultate in odgovarja večini varovancev. Če so se kilogrami nabirali 5, 10 ali 20 let, ne bodo izginili v nekaj tednih, zato ne bodimo naivni in nasedajmo takim lažnim obljubam! Moja metoda temelji na tem, da slabe razvade obrnem v dobre navade. Pri tem vedno tudi upoštevam okus posameznika, kar je zelo pomembno, da lažje sprejmemo spremembe. Še tako uravnotežen in "šolsko pravilen" jedilnik nima popolnoma nobene veljave, če neuresničen obvisi na hladilniku, dokler ne roma v koš.

Kaj je (na področju prehrane) glaven krivec za prekomerno težo?

Hrana je danes zelo dostopna, tudi velikosti porcij se večajo tudi na primer v restavracijah. Hrana je bolj predelana in posledično bolj mastna, z veliko dodanimi sladkorji in podobno, kot je bila še pred nekaj desetletji. Vendar je krivec v resnici le en sam. To je tisti, ki preveč in nepravilno jé. Vsakdo se zase odloči, kaj bo dal v usta. Na koncu smo za svoje izbire odgovorni in posledično krivi sami.

Ljudje se največkrat začnejo s tem kaj jejo ukvarjati takrat, ko tehtnica pokaže preveč. Preventiva je vseeno bolj pomembna kot kurativa, se tega premalo zavedamo?

Absolutno. Kilogrami se nalagajo počasi. Saj se ne zbudimo eno jutro 20 kilogramov pretežki! Prvi alarm bi nam moral biti, ko nam oblačila postanejo tesna. Namesto da bi si na tej točki kupili večje konfekcijske številke, bi se morali lotiti sprememb. Ni nujno, da za spremljanje konstitucije potrebujemo tehtnico - lahko se redimo z maščobami in izgubljamo mišično maso, pa tega na tehtnici niti ne opazimo. Na oblačilih bomo spremembe postave najprej opazili! Ko postanejo tesna hitro ukrepajmo, kilogram ali dva lahko precej enostavno izgubimo. Prilagodimo prehrano, dodamo rekreacijo in smo že zmagali.

Ali Slovenci namenimo dovolj velik poudarek zdravi prehrani?

Ja. Ampak osebno se mi zdi, da popolnoma z napačnega konca. Velikokrat zdravo prehrano poistovetimo z nekimi izdelki, praški, super živili … koncept zdrave prehrane Slovencem velikokrat predstavljajo trgovci in te poslušamo. Če o prehrani govorimo strokovnjaki za prehrano ali zdravniki smo manj slišani. Ker se zavedamo pomena zdrave prehrane in iščemo informacije o tem, to ponudniki izdelkov izkoriščajo. Zdravo prehrano povezujemo z odrekanjem neki skupini živil, ker mediji napihnejo neko informacijo o škodljivosti teh živil, vendar je ne pojasnijo dovolj. Na primer veliko ljudi je prepričanih, da je zdravo iz prehrane izključiti gluten – kar je seveda res za bolnike s celiakijo.

Za posameznike, ki jim gluten ne povzroča problemov, pa ne! Zelo pogosto v Sloveniji je tudi to, da rekreativci uživajo umetno športno prehrano iz dodatke, ki so narejeni za vrhunske športnike, ki ima več ur treningov na dan, med njimi tudi izjemno zahtevne. Tako prehranjevanje je popolnoma nepotrebno, vendar nekomu polni žepe. Na splošno bi rekla, da se premalo zavedamo samih osnov.

Foto: Luka Kotnik

Zapisala si, da na poti do zdravja ni bližnjic. O katerih bližnjicah je tukaj govora?

S tem mislim nek »čudežen napitek«, nekakšen odpustek za naše slabe navade. Ali je to neko izolirano super živilo, kapsula, prašek, tableta, prehranski dodatek, dopolnilo – pravzaprav je vseeno. Gre za to, da ljudje živijo nezdravo – se ne gibajo, ne jedo rednih obrokov, izbirajo hranilno revno hrano, pozabljajo na počitek, kadijo, pijejo, ob minimalnih zdravstvenih težavah že posegajo po zdravilih in še in še. Ko prepoznajo nek problem, iščejo neko »instant rešitev«, s katero bodo še naprej lahko počeli vse popolnoma enako, a vseeno bili zdravi. Ne gre tako preprosto. Skrb za naše telo je širši koncept in res veliko lahko naredimo z gibanjem, hidracijo in z izbiro prehrane. Tudi do mene ljudje večinoma pridejo, ko že imajo težave. Zakaj nihče ne pride, ko je zdrav in krepak in razmišlja, kako bi lahko to ohranil še dolgo skozi življenje?

Pri izgubi teže je vedno velik poudarek na gibanju. Kakšno vlogo pa dejansko igra hrana?

Gibanje in prehrana gresta z roko v roki. Pri izgubi teže je kaloričen vnos nižji, kar pa ne pomeni, da lahko spustimo tudi vnos posameznih hranil, s tem mislim predvsem vitaminov, mineralov, beljakovin, esencialnih maščobnih kislin in tako naprej, ki jih telo potrebuje.

Torej znotraj tistega nižjega obsega kalorij moramo vseeno pokriti vse potrebe po hranilih. In to je umetnost, tukaj hrana igra bistveno vlogo, saj moramo izbirati hranilno bogato hrano. Zelenjavo, polnozrnata žita, kvalitetne kose mesa in tako naprej. Ampak samo s hrano bo hujšanje počasno. Potrebno je dodati rekreacijo – pa ne le za hujšanje, ampak tudi nasploh za naš organizem, ki ni bil narejen za sedenje, ampak za gibanje. Hrana predstavlja podporo gibanju. Je gorivo našemu telesu. Če v svoj avto natočite napačno gorivo, se ta pokvari, če pa goriva zmanjka, se ustavi. Enako vlogo za nas pravzaprav igra hrana.

Velik problem pri zdravi prehrani je predvsem stresen vsakdan in pomanjkanje čas. Imaš kakšen nasvet kako vzdrževati neko rutino oziroma kako kljub pomanjkanju časa jesti zdravo? Je res potrebno jesti 5 obrokov na dan?

3, 4, 5, nekateri celo 6 obrokov. Vse je O. K. – če ima to početje smisel za posameznikov urnik. Zaužiti je potrebno določeno količino kilokalorij oz. energije. Če pojemo manj obrokov, potem so te potrebne dnevne količine tako bolj skoncentrirane na te večje obroke in velikokrat nas uspavajo. V želodcu obležijo in to je tisti občutek, ko se prenaješ. Zato je bolje razdeliti potreben vnos na več dnevnih obrokov, ki so manjši. Pomembno je, da jih pojemo pred obveznostmi in ne za nazaj.

Tudi z avtom brez goriva ne moremo na pot in tankati šele na cilju. Rešitev pomanjkanju časa je ravno poraba časa - ampak najpomembnejšemu koraku, ki ga večina izpusti. To je načrtovanje jedilnika. S smiselnim tedenskim načrtom lahko zmanjšamo število obiskov trgovine in lahko načrtujemo jedi, ki jih lahko pogrejemo ali z majhno spremembo pripravimo celo čisto nove jedi. Z nekaj triki lahko na koncu privarčujemo čas in tudi denar. Na začetku to vzame nekaj več časa, nato bo postane odlična rutina, ki se večkrat obrestuje.

Foto: Nina Krajnc

Vse bolj so v zadnjem času popularne različne diete (zadnji hit je LCHF), pa super živila in smutiji. Tvoje mnenje glede tega?

O LCHF se lahko res veliko prebere, a zelo malo ljudi ve, da je ta dieta nekakšna komercialna izpeljanka ketonske diete, ki je bila pripravljena za otroke z epileptičnimi napadi in se uporablja še za zdravljenje nekaterih drugih bolezni oz. kot podpora zdravljenju le-teh. Ta dieta je zelo težka za sledenje, saj ne dovoljuje odstopanj. Iz te so izpeljali to neko »lažjo« komercialno različico, ki govori, da telo hidratov ne potrebuje. Obenem sledenje tej dieti zahteva uporabo določenih prehranskih dodatkov, predvsem prehranske vlaknine in pogosto uporabe vitaminov in mineralov – torej ravno tistih hranil, ki jih dobimo iz sestavljenih ogljikovih hidratov. Torej telo jih potrebuje! Če jih ne bi potrebovalo, potem ne bi nadomeščali hranil, ki smo jih izpustili?

Čim dieta zahteva, da v prehrano dodajamo neke izdelke s katerimi vnašamo hranila, pravo hrano pa izključimo, bi morali vanjo podvomiti!

Super živila so prav tako nek marketinški izraz. Super živila so tudi šparglji, česen, špinača, blitva in še in še. Pa ne stanejo več deset evrov na kilogram. Smutiji lahko predstavljajo neko rešitev, občasen obrok, malico, zajtrk … Odvisno sicer kako so pripravljeni. Lahko so pripravljeni na bazi vode ali mleka, tudi sladoleda, kefirja. Lahko imajo dodatke sadja ali zelenjave, semen, oreščkov … Ni da ni – gre torej za nek širok pojem, ki žal ne more dobiti »da/ne« odgovora. Za popestritev nekega jedilnika ali pa morda za otroke, ki zelenjave drugače ne marajo, skrito v smutiju pa pojedo, so lahko super. Super so tudi na primer za ljudi, ki imajo oteženo požiranje ali po kakem posegu v ustni votlini, na primer odstranitvi modrostnega zoba … Če jih imate radi, pazite na vsebnost sladkorja - tudi fruktoze iz sadja. Če imate na izbiro sadje ali sok oziroma smuti, večkrat izberite navadno sadje.

Na spletu je vse več nasvetov in jedilnikov ter ponudnikov, ki ti »sestavijo prilagojen jedilnik«. Kako vemo komu zaupati?

Za začetek tistemu, ki ti bo jedilnik sestavil iz prave hrane in na njem ne boš našel izdelkov, ki jih ponuja v svoji trgovini ali kjer je zraven dopisano, pri katerem ponudniku jih lahko kupiš. Potem pa malce po intuiciji. Nekateri ljudje se bolj ujamemo, drugi manj. Izbereš nekoga, s katerim se ujameš. Ta svetovalec bo posegel v tvoj vsakdan. Mora torej biti nekdo, ob katerem se počutiš dobro in za katerega začutiš, da sta se ujela, zato da boš do te osebe lahko iskren.

Lahko na kratko poveš o čem bo govora na delavnici Zdravje in prehrana?

Delavnica Zdravje in prehrana bo govorila prav o tem. Zakaj je hrana pomembna, kje se skriva največ rezerv, na kaj moramo pomisliti, ko si pripravljamo svoj jedilnik. Kje na nas prežijo pasti in kaj narediti, ko pride »krizno obdobje«. Bomo praktični. Poskrbela bom, da bodo slušatelji domov odnesli nekaj konkretnih nasvetov, ki jih bodo lahko uporabili že takoj isti dan. Želim si, da odidejo motivirani za spremembe in da se zavedajo, da je vse v njihovih rokah. Na delavnici bodo dobili nekaj orodij, ki jim bodo pri uvajanju sprememb v njihovo načrtovanje jedilnikov pomagala. Rada pomagam najti rešitve za specifične probleme, ampak upam, da pritegnem tudi tiste, ki nimajo nekih hudih izraženih težav, pa bi radi to zdravje ohranili kar čim dlje.

Kakšen nasvet za konec?

Jejte! Hrana ni naš sovražnik, hrana je za nas dobra. Stopite 10 korakov nazaj. Glede hrane je »old school« tisti način, ki je pravi. Ne gre za črno-belo temo. Zato: jejte! Jejte pravo hrano.

Brezplačna delavnica za vse

Katja Simić (Dietetik priporoča) v sodelovanju z Vitalnim podjetjem konec meseca pripravlja BREZPLAČNO delavnico z naslovom Zdravje in prehrana.

Delavnica je brezplačna, potrebna je le prijava na dogodek, in sicer na elektronski naslov info@vitalno-podjetje.si.