Kaj storiš, ko odkriješ zatrdlino v dojki

Malo dogodkov v življenju ženske je bolj zastrašujočih kot ta, da odkrije spremembo v dojki. Za obvladovanje strahu ti bo pomagalo tudi znanje, če bi te kdaj doletelo tako soočenje, zato te tokrat Cosmo vodi skozi vse postopke, ki si sledijo nekaj ur, dni, tednov in mesecev po šokantnem odkritju.

27. 10. 2005

Četudi sodiš v tisti majhen odstotek žensk, ki izvajajo samopregled prsi vsak mesec, ga verjetno delaš brezbrižno (če ne celo z odporom) in z občutkom dolžnosti. Zdaj pa samo za sekundo pomisli, kako bi se počutila, če bi zatipala kaj nenavadnega. Nekaj, kar bi bilo na otip – ojoj – podobno bulici.

Verjetno bi od strahu prebledela kakor stena. čeprav strokovnjaki pravijo, da se za do 93 odstotkov tipnih sprememb izkaže, da niso rakave, pa obstaja nekaj dokazov, da je rak pri mlajših ženskah bolj agresiven. Prav zato je še kako pomembno, da ne odlašaš z odhodom k zdravniku, ko odkriješ sumljivo zatrdlino. Težavno bo le, če te zdravnik ne bo vzel dovolj resno, ko mu boš povedala to novico.

Ker se rak dojke le izjemno redko pojavi pred 30. letom starosti, se pogosto zgodi, da se zdravniki 20- ali 30- in nekaj letnici, ki zatipa čudno tvorbo v prsih, ne posvetijo v celoti. “Pomirite se, saj ni nič. Pridite čez pol leta,” radi rečejo mladi ženski, medtem ko nas z vseh strani opozarjajo na pomembnost zgodnjega odkrivanja ter pravilnega zdravljenja te bolezni, za povrh pa v medijih ‘slučajno’ zaslediš še kakšen prispevek o malomarnosti zdravnika, netočnih diagnozah in nepregledanih izvidih pacientov...

Le kako bi ob vsem tem ostala mirna kot budist? Če je sprememba slučajno rakava, ne bo izginila sama od sebe, ampak jo je treba zdraviti. In napoved je veliko boljša, če je tumor odkrit v zgodnji fazi in se zdravljenje začne takoj. Vse to so dejstva, če so ti všeč ali ne, iz katerih se lahko naučiš, da se je resnejših zadev treba lotiti taktno in odločno. Poglej, kako.

Seznam, s katerim boš premagala strah

Ko odkriješ sumljivo bulico ...

1 Ne zaženi panike

Zavedaj se, da je vozličavost prsi pri mladih ženskah največkrat povsem normalen pojav, ker je v tem obdobju v prsih zelo veliko mlečnih žlez. Bolečina in drobne zatrdlinice so nekaj dni pred mesečnim perilom, ko je raven hormonov na višku, še posebej pogoste – prav zato je najprimernejši čas za mesečni samopregled prsi od pet do sedem dni po začetku menstruacije. Če pa te je vseeno pograbila panika, pokliči prijateljico, ki ti je blizu in te lahko pomiri, da boš začela razmišljati razumneje in se boš lahko lotila naslednjega koraka.

2 Pretipaj še drugo dojko

Načeloma sta dojki simetrični, zato ne skrbi, če zatipaš kar koli neobičajnega v levi dojki in nato enako zaznaš na istem mestu na desni dojki – verjetno so tako pač zgrajene tvoje prsi.

3 Pojdi k zdravniku

Čeprav imaš bulici na obeh dojkah, ne bi smela odlašati z odhodom k zdravniku. Da te ne bo na hitro odslovil, češ da je pri 25-letnici verjetnost za raka dojke majhna, se nauči jezika, s katerim boš pritegnila njegovo pozornost. Poskusi na primer takole: “V dojki sem zatipala nenavadno bulico in me je strah, da je rakava. Ponoči ne morem spati, zato bi vas rada prosila, da me takoj pregledate.”

4 Označi teritorij

Predstavljaj si, da so tvoje prsi razdeljene na štiri kvadrante. Nariši skico dojke na list papirja in na njej označi tisti del dojke, na katerem si otipala zatrdlino – na primer v zunanjem zgornjem kvadrantu dojke, kjer se tudi najpogosteje pojavijo zatrdline – da boš spremembo lažje opisala svojemu zdravniku.

5 Pokliči svojo prijateljico

Na pregled k zdravniku se odpravi s prijateljico. Lahko te počaka v čakalnici, še bolje pa bo, če je seveda možno, da gre skupaj s teboj tudi v ordinacijo. Strah pred rakom je pri večini ljudi še vedno tako močan, da veliko pacientov presliši pol stvari, ki jim jih pove zdravnik. Dodaten par ušes je zelo koristen.

6 Vztrajaj

Če zatrdlina, ki si jo zatipala, ne izgine v enem mesecu in morda celo raste, je najbolje, da greš na ponovni pregled. Zavedaj se, da imaš v tem primeru pravico do čim prejšnjega pregleda. Prosi za preiskavo prsi z ultrazvokom, ker je ta za mlade ženske primernejši od mamografije (rentgenskega slikanja dojk). Razlog: Pri mlajših ženskah, zlasti mlajših od 35 let, z veliko žleznega tkiva, je mamogram slabo pregleden in je zelo težko razlikovati podrobnosti. Mlajše od 50 let napotijo na preventivno mamografijo le, če jih en ali več dejavnikov tveganja uvrščajo med bolj ogrožene.

7 Posveti se težavi

Ultrazvok (UZ) lahko da zdravniku precej dobro sliko o dogajanju v dojki, toda če sum na rakasto tvorbo še vedno obstaja, se bo zdravnik najverjetneje odločil za biopsijo. Tekočinske spremembe (ciste) se na UZ dobro ločijo od čvrstih (solidnih) tumorskih sprememb. Tako bo zdravnik, če se izkaže, da je bulica v dojki cistična, z biopsijo s tanko iglo posrkal njeno vsebino za citološko preiskavo. Če pa gre za solidno spremembo, bo potrebna biopsija z debelo iglo, s katero izrežejo droben delček tkiva. Če se z mikroskopskim pregledom celic ali tkiva, ki so ga odvzeli z igelno biopsijo, spremembe v dojki še ne da zanesljivo opredeliti, ali če kljub negativnem izvidu igelne biopsije obstaja utemeljen sum, da je sprememba rakava, se bo zdravnik praviloma odločil za ekscizijsko biopsijo. V tem primeru bo kirurg z operacijo iz dojke odstranil celotno sumljivo spremembo.

Za kakšno spremembo prsi gre?

Spodaj so opisane najpogostejše spremembe pri mlajših ženskah, od popolnoma nenevarnih do zelo resnih.

Sprememba: Fibrocistične spremembe oziroma drobna vozličavost prsi je posledica sprememb v žleznih delih dojk in je tipna zlasti tik pred menstruacijo.

Pogostnost: Te spremembe se pojavljajo pri več kot polovici žensk.

Kaj storiti? Pred in med menstruacijo se izogibaj kofeinu ter vključi na jedilnik čim več živil, ki vsebujejo vitamin E (sončnična semena, avokado, mandlji, lešniki). Predmenstrualne bolečine in druge težave, ki spremljajo menstruacijo, lahko ublažijo tudi hormonske tabletke. Prosi ginekologa, da ti predpiše tabletke z nizkimi odmerki hormonov, kot sta yarina in logest (če jih seveda že ne jemlješ). Sama si pri napetosti prsi lahko pomagaš s hladnimi obkladki.

Sprememba: Cista je prostorček, napolnjen s tekočino, ki se pojavi v žleznih izvodilih. Navadno je jasno omejena in elastična ter se lahko premika. Na otip je pogosto boleča.

Pogostnost: Skoraj pri vsaki ženski se enkrat v življenju pojavi cista – tipna ali ne.

Kaj storiti? Povsem verjetno bo cista izginila sama od sebe z naslednjo menstruacijo. Če ne, vsebino ciste izpraznijo s punkcijo s tanko iglo, vendar se cista pogosto ponovno napolni ali se pojavi na drugem mestu. V takem primeru jo je možno tudi operativno odstraniti. Ciste praviloma niso rakave.

Sprememba: Oteklina in rdečina dojke Vzrok za vnetja dojke, ki se kažejo z rdečino in oteklino dojke, so bakterijske okužbe.

Pogostnost: Vnetja dojke so zlasti pogosta med dojenjem.

Kaj storiti? Pregled krvi bo pokazal, ali gre samo za vnetje dojke ali se ni morda razvil tako imenovani vnetni rak. Pri vnetju, ki ga spremljata tudi slabo počutje in zvišana telesna temperatura, ti bo zdravnik najverjetneje predpisal antibiotike.

Sprememba: Fibroadenom je benigni (nerakavi) tumor, sestavljen iz žlez in veziva. Ponavadi so večje, trše in – v primerjavi z rakom dojke – dobro omejene zatrdline, ki se lahko premikajo, vendar ne bolijo na otip.

Pogostnost: Lahko se pojavi v vseh starostih, najpogostejši pa je pri ženskah med 20. in 40. letom.

Kaj storiti? Kljub negativnemu prvemu izvidu je zelo pomembno, da se še naprej redno pregleduješ, optimalno pa bi bilo v tem primeru narediti preiskavo z ultrazvokom vsake pol leta, da se preveri, ali tvorba ni morda zrasla. Če zatrdlina postane večja od dveh centimetrov – približno tolikšna je velikost kovanca – se pogovori z zdravnikom o odstranitvi tega tkiva.

Sprememba: Maligni tumor je rakava zatrdlina, ki se navadno kaže kot trda, neravna in neostro omejena zatrdlina. Običajno ne boli, če pritisneš nanjo. Velikost zatrdline je nekje med riževim zrnom in figo.

Pogostnost: V Sloveniji vsako leto odkrijejo približno 1000 novih primerov raka dojke. Med 20. in 30. letom je verjetnost, da zboliš, 0,001 % ali 1 na 100.000 žensk, nad 30. letom pa se stopnja zviša na 29 na 100.000 žensk.

Kaj storiti? Vsaka sprememba dojk, zlasti pri mladih ženskah, ni znak bolezni, čeprav je ob nastanku vsake spremembe treba razjasniti, za kakšno tvorbo gre. Če v diagnostičnem postopku ugotovijo, da gre za kakršno koli vrsto raka, se pogovori z zdravnikom o vseh možnostih zdravljenja, ki jih imaš.

Te so odvisne od starosti, splošnega zdravstvenega stanja, vrste tumorja ter njegove velikosti in razširjenosti. Poišči si tudi oporo pri svojih bližnjih, prijateljicah ter se čim bolj spoznaj z boleznijo s pogovori z bolnicami, ki so premagale raka. Skupine za samopomoč, imenovane Pot k okrevanju, ki jih vodijo prostovoljke in strokovne zdravstvene delavke, delujejo po vseh bolnišnicah, v katerih zdravijo raka dojk.

Sebi najbližjo skupino lahko najdeš na med.over.net/onko/. Na voljo ti je tudi svetovalni telefon Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, na katerega lahko pokliče vsak, ki želi kakršno koli informacijo o raku dojk: zavrti 041 516 900 ali 040 327 721.

Presenetljivi znaki raka dojke

Samopregledovanje prsi za zatrdlinami ti je gotovo že prišlo v navado, toda opazovati moraš tudi druge, manj očitne – in enako pomembne – simptome:

  • sprememba velikosti in oblike prsi
  • otekla in rdeča koža dojke, ki ne izgine
  • bolečina, ki je vedno na istem mestu in se ne spreminja z menstruacijskim ciklusom
  • srbeča, otekla ali luskinasta koža bradavice
  • ugreznjenje bradavice, ki se pojavi na novo
  • izcedek iz ene same bradavice
  • pomarančna koža prsi

Oceni svoje tveganje

Neposredni vzrok nastanka raka dojke še ni znan, zagotovo pa verjetnost za razvoj bolezni povečujejo sledeči dejavniki tveganja:

Rak dojke je v družini.

Če je za rakom dojke zbolela mama, babica ali sestra še pred menopavzo, obstaja štirikrat večja nevarnost, da boš tudi sama zbolela za to boleznijo.

Ne telovadiš prav pogosto.

Ukvarjanje s športom zmanjšuje tveganje za razvoj raka dojk, ker pomaga ohranjati zdravo telesno težo in znižuje raven estrogena.

Prvo menstruacijo si dobila pred 11. letom.

Rak dojke pogosto sproži izpostavljenost visokim stopnjam estrogena, zato so bolj ogrožene ženske, pri katerih se je menstruacija pojavila zgodaj, menopavza pa nastopila pozno.

Popiješ več kot en kozarec alkohola na dan.

Tveganje za nastanek raka dojke je toliko večje, kolikor več kozarčkov zvrneš na dan. Raziskovalci še ne vedo, zakaj, možno pa je, da alkohol zvišuje raven estrogena.

Pomoč na obzorju

Sliši se predobro, da bi bilo res, toda nekatera zdravila bi lahko v prihodnosti pomembno zmanjšala verjetnost nastanka te smrtno nevarne bolezni.

Obstajajo realne možnosti, da bodo v ne tako daljni prihodnosti izdelali uspešno cepivo, ki bo pomagalo zdravim ženskam, da ne bodo obolele za rakom dojke. Raziskovalci trenutno preizkušajo varnost in učinkovitost številnih zdravil, med drugim tudi učinkovitost cepiva, imenovanega Auto-Vac. Auto-Vac spodbuja organizem, da izdeluje svoja protitelesa, ki delujejo na rakave celice v telesu. Izsledki raziskav bodo načeloma objavljeni čez približno pol leta. Spremljajte nas.

Amrak Zalokar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri