Lepi zobje in zdrava dlesen danes niso le del lepote in všečnosti sodobnega človeka, brez katerih si je težko predstavljati uspešnega posameznika na kateremkoli področju - pa naj si je to 'show business', gospodarstvo ali politika, ampak so zdravi zobje in dlesni pogoj za zdravje celotnega organizma.
Vemo da bolna ustna votlina zelo pogosto pomembno vpliva na zdravje (oziroma nezdravje) marsikaterih 'oddaljenih' organov kot so ledvice, srce …
Higiena zob in obzobnih tkiv
Prvi pogoj za zdrave zobe in dlesni je redno vzdrževanje in čiščenje zob in obzobnih tkiv.
Poleg vseh dobrodošlih pripomočkov kot so zobne paste, ustne vode, žvečilni gumiji in podobno, levji delež pade na primerno zobno ščetko in njeno redno uporabo. Moramo namreč vedeti, da so glavni vzroki bolezni bakterije; veliko jih je v manjših količinih vedno prisotnih v našem telesu; ko njihova količina preseže kritično maso in bakterije ustvarijo kolonije ter se začnejo širiti in razmnoževati – takrat zbolimo.
Živa in pestra ustna flora
V ustih je okrog 300 vrst mikroorganizmov, ki so tu stalno naseljeni.
To je stalna flora ustne votline in mikroorganizmi, ki jo sestavljajo so v stabilnem odnosu z gostiteljem. Obstajajo tudi bakterije, ki so le začasno v ustni votlini. Vnesemo jih z dotikom, hrano, pijačo. V ustih so le krajši čas, dokler jih antagonisti v ustih z zaviralnimi mehanizmi ne uničijo. Veliko mikroorganizmov pogoltnemo in jih uniči kisli želodčni sok ter črevesni encimi.
Pri otrocih najdemo v ustih v glavnem aerobne bakterije, torej take, ki za preživljanje rabijo tudi kisik. Pri odraščanju, ko se pojavijo stalni zobje in se poglobijo gingivalni žepki, se začno pojavljati tudi anaerobne bakterije, ki so pogoste pri odraslih osebah. To so v glavnem koki, treponeme, fuzobakterije, porfiromonade, prevotele, kampilobaktri.
Ko se razrastejo težavne bakterije
Dokler jih je v zdravih ustih manj kot 1% skupnega števila mikroorganizmov praviloma ne delajo težav. Ko se njihovo število, največkrat zaradi opuščanja ali nezadostne higiene ust, poveča, se začno pojavljati znaki raznih bolezni.
Znano je, da se bakterije rade prilepljajo na telesne površine in sicer nekatere na mehka tkiva, nekatere pa na trde površine zoba. Zlepljajo se tudi med seboj in na površinah ustvarjajo zelo odporne agregate, to je organizirani skupek bakterijskih kolonij (biofilm), ki pokriva vse površine v ustni votlini in te je potrebno mehansko odstraniti (zobna ščetka, interdentalna ščetka, strgalo za jezik).
Zobni kamen in karies
Če v ustni votlini omogočimo nekontrolirano nabiranje zobnega kamna, ustvarjanje zobnega plaka, bomo imeli v kratkem času idealne pogoje za pojav zobne gnilobe ter za vnete zobne dlesni, kar bo posledično privedlo do nadaljnjega povečanja bakterijskih kolonij in počasi do njihovega napada tudi na oddaljena tkiva in organe.
Pri razvoju zobne gnilobe so najpogostejši streptokoki, ki v sožitju z drugimi mikroorganizmi (actinomices, porfiromonas, prevotella in druge) začno ustvarjati na zobu plast bakterij, ki potem napadajo zobno substanco in privedejo do pojave kariesa oziroma zobne gnilobe. Plast bakterij na zobu ni vidna in na zdravem in higiensko vzdrževanem zobu je debela približno 20 bakterijskih celic. Bakterijske obloge, ki pokrivajo površine zob, imenujemo bakterijske zobne obloge (plak). Če te plasti ne odstranjujemo vsak dan, se hitro začne širiti in debeliti ter sprejemati v svojo strukturo še več in več raznih bakterijskih celic.
Pravilna nega in higiena
Ko govorimo o pravilni negi in higieni ustne votline, o zdravih, čistih zobeh in bleščečem nasmehu, je zobna ščetka naše osnovno orodje.
Sodobna stomatologija priporoča ščetkice z mehkejšimi vlakni, ki najbolje odstranjujejo zobne obloge in ostanke hrane ter istočasno ne škodujeju zobnemu mesu. V posebnih primerih vam bo zobozdravnik svetoval uporabo posebne vrste zobne ščetke za določen čas (npr. posebej mehko po kakšnem operativnem posegu na dlesnih). Zobno pasto nanesemo na suho zobno ščetko in jo vnesemo v usta brez ovlaževanja. V ustih je dovolj tekočine za ustvarjanje pene. Zobe ščetkamo najmanj tri minute, pri čemer pazimo, da ščetkamo vse dostopne površine: jezične, obrazne in grizne dele površine zoba. Ščetkico usmerimo pod kotom 45o na daljšo os zoba in jo z rotacijskimi gibi potiskamo v medzobne prostore. Ščetko istočasno premikamo od dlesni proti vrhu zoba. To ponovimo približno desetkrat, preden se premaknemo na naslednjo skupino zob. Posebej moramo biti pozorni na področja med zobmi in ob dlesni ker so tam obloge najbolj trdovratne in najbolj težko dostopne.
Idealna zobna ščetka
Idealna zobna ščetka naj bi imela polno mehkih nitk, ki so vsaka posebej tovarniško obdelane. Tukaj imamo v mislih obdelano konico vsake nitke, ki je najbolj izpostavljena poškodbi.
Kako pogosto je treba menjati zobno ščetko?
Bolj pogosto kot večina ljudi misli. Z redno uporabo ščetka začne kazati znake dotrajanosti in sicer tako, da se posamezna vlakna, ki jo tvorijo, odlomijo, zvijejo ali jim se vrhovi 'razcvetijo'. Takšna vlakna več ne odstranjujejo zobne obloge učinkovito, lahko poškodujejo zobno meso in kar je posebej nevarno - nudijo zavetišče mikrobom in bakterijam.
Splošno sprejeto priporočilo je, da zobno ščetko zamenjamo vsake tri mesece. Tudi prej jo zamenjamo, če opazimo na njej poškodbe, ali če smo zboleli. Po vsakem nahodu ali kakšni drugi infekciji zamenjamo ščetko, ne glede na to, koliko časa jo uporabljamo!
Splošno naj bi torej veljalo pravilo, da zobno ščetko zamenjamo vsake tri mesece. Najlažje si bomo to zapomnili tako, da se odločimo, da bomo sami sebe nagradili z novo zobno ščetko ob vsakem začetku novega letnega časa. Stopimo v pomlad, poletje, jesen in zimo ne le z novo garderobo ampak tudi z novo zobno ščetko.
Ž.Božič
viri: Skalerič U. : Stomatološka klinična preiskava, Dragaš A.: Oralna bakteriologija, Botticelli A.T.: Manual of dental hygiene
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
