"Vem, da ni prav, ampak moža varam, ker ..." (resnična zgodba)

"Vem, da ni prav, ampak to je najboljši seks mojega življenja."

"Vem, da ni prav, ampak moža varam, ker ..." (resnična zgodba) (foto: Profimedia) Profimedia
4. 4. 2019

"Sedim in ga čakam v najinem običajnem kotu hotelskega bara, razmišljam o orgazmih, ki jih bom doživela. Bova imela dolgo predigro, ki ji bo sledilo nekaj globokega in zadovoljujočega? Ali pa bova začela kar takoj, hitro in pulzirajoče – saj ve, kako to ljubim?

Moj pogled je spuščen in se namerno izogiba težkemu diamantu na prstu moje leve roke. Ko se prikaže, mi s toplo sapo pihne za vrat 'živijo'.

Ah, ko bi se le to zgodilo bolj pogosto kot dvakrat na mesec ... In ko bi le to bil moj mož.

Do pred kratkim sem svoje zaobljube jemala zelo resno. Moj mož je bil ta pravi odkar sva se spoznala na faksu. Med nama sicer ni bilo norih iskric, a bil je moj prvi fant – moje prvo vse – in bil je vztrajen. Zato sem mu, ko me je zaprosil dva tedna preden sem diplomirala, rekla ja.

Zdaj, pet let kasneje, imava dva majhna otroka in obupno, enostransko spolno življenje.

Predigra, eksperimentiranje, tista vrzi-me-ob-steno strast? Ne obstajajo. In še nekaj: nikoli me še ni oralno zadovoljil. Niti enkrat.

'Zakaj ne bi poskusil?' sem ga eno večer vprašala v postelji. 'To je zame velik ne," je odgovoril. 'Ne maram tega.' Zatem mi je rekel, da si želi, da ga tega več nikoli ne vprašam. Tisto noč se je seks končal z njegovim orgazmom, jaz pa sem ostala ležati – nezadovoljena.

Nedolgo zatem sem v samopostrežni opazila, da me nek vroči tip gleda. Sčasoma je prišel do mene in rekel: 'Kako srečen mora biti ta moški, ki je nataknil prstan na ta prst.' Spomnim se, kako sem razmišljala, da se mi zdi, da se srečen moški tega ne zaveda.

Na tem kratkem pogovoru je bilo nekaj, kar me je predramilo. Tisto noč sem si naložila spletno aplikacijo za zmenke, namenjeno tistim, ki so v resni zvezi, in upala, da bom našla nekoga, ki me bo zadovoljil.

Kmalu sem se povezala z Matejem*. Videti je bil privlačen, prijazen in pustolovski. Po dveh tednih diskretnih sporočil sva se odločila, da se dobiva v živo.

Tisto noč sem bila nervozna kot hudič. Četudi sem bila poročena, nisem bila preveč seksualno izkušena. Prav tako sem se počutila krivo, seveda, in se spraševala, ali sem z možem res poskusila vse, kar je bilo možno.

Ampak potem sem se spomnila vseh kompromisov, ki sem mu jih ponudila in jih je zavrnil. O oralnem se z njim ni bilo mogoče pogajati, zato sem se odločila, da jo bom namesto, da sem prikrajšana za to izkušnjo, preprosto morala dobiti nekje drugje.

Zato sem to storila. Varala sem. Matej je vedel, da še nikoli nisem doživela oralnega seksa in bil je več kot pripravljen na to, da mi bo ugodil. Nihče se nikoli ni tako zmenil za moje zadovoljstvo, kot se je on.

Štiri orgazme kasneje sem zadihana ležala na postelji in se nisem obremenjevala s svojim zakonom, temveč s tem, kdaj bova to ponovila.

Zdaj se skušava dobiti tako pogosto, kolikor gre. Na zasebni aplikaciji si dnevno izmenjujeva sporočila.

In vem, kaj razmišljate: zakaj ne zapustim svojega moža? To je preprosto: imava otroke in oni so moja prioriteta, poleg tega pa je moj mož odličen oče.

Morda je nerealno, da od njega pričakujem, da ima vse, kar potrebujem. In morda je nerealno od mojega moža, da ne pričakuje, da potrebujem več.

*Ime je bilo spremenjeno.

Prevod in priredba po izpovedi na Cosmopolitan.com

Preberi še: "Vem, katera sodelavka je všeč mojemu možu in proti njej nimam nič!" (izpoved 33-letne bralke)

Priporočamo tudi: "Če ljubiš, ljubi, kot da jutri ne obstaja" (navdihujoča zgodba, ki razkriva moč ljubezni)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri