"Vedela sem, da se ne bi smela poročiti z njim, pa sem to vseeno storila ..."

Popolnoma normalno je, da si pred svojim poročnim dnem nervozna, a težava se pojavi, ko ta nervoza izvira iz občutka, ki ti pravi, da se s tem moškim ne bi smela poročiti.

"Vedela sem, da se ne bi smela poročiti z njim, pa sem to vseeno storila ..." (foto: Unsplash/Cassio Jardim) Unsplash/Cassio Jardim
18. 6. 2019

In kaj, ko veš, da poroka z njim ni dobra ideja, a se to vseeno odločiš storiti? Tri ženske so odkrito povedale, zakaj so ignorirale svojo intuicijo in kaj so se iz tega naučile.

1.

"Spoznala sem ga na faksu in dejansko bila prepričana, da če me ne privlači ne seksualno ne nasploh, to pomeni, da sem bila sveta in počela prav – z vidika vere. V zvezo sem se spustila, brez da bi predhodno imela že kakšno izkušnjo s spolnim odnosom s komerkoli, saj sem čakala do poroke.

V sebi sem vedela, da nekaj ni prav, in to zavedanje je spremljala ogromna tesnoba v mojem želodcu.

Ni šlo za to, da ga nisem imela rada ali da se je do mene obnašal nasilno oziroma nepričakovano – vse pri njem je bilo na pravem mestu, a vendar sem še vedno čutila, da to ni v redu. Spomnim se, da sva odšla po najin poročni certifikat in se med vožnjo držala za roke ter počela vse, kar je prav. Tik pred vrati pa sem obstala: 'Ne morem narediti tega. Lahko to narediva kateri drugi dan?'

Tega nisem želela storiti in nisem vedela, zakaj.

[Na najin poročni dan] se spomnim, da sem svakinji rekla, da se ne želim poročiti in rekla mi je: 'Pred poroko vsak postane nervozen.'

Spomnim se, da sem se v avtu zlomila. Dobesedno sem kričala, jokala, tolkla po volanu, saj sem imela občutek, da sem ujeta v tej škatli, iz katere ne morem ven – da sem si ustvarila svojo lastno krsto. Ponoči sem ležala ob njem v postelji, sanjarila o tem, kako bi se lahko to razmerje končalo, brez da bi se nama bilo treba ločiti.

Na primer: sanjarila sem o možnosti, da bi on umrl. Sliši se grozno, a to je bil preprosto moj način preživetja.

Preteklo je nekaj časa in prišel je trenutek, ko sva izgubila sina, s čemer sem dosegla dno. To me je prisililo, da sem se spravila k sebi. Spomnim se, kako sem stala v kuhinji in razmišljala: imam dve hčerki in če ju ne bi imela, bi odšla. In čeprav mi je v glavi ves čas odzvanjal stavek 'ti se ne boš ločila – to je narobe', je bilo bolj boleče ostati kot oditi.

Moje življenje je danes zelo drugače kot je bilo pred šestimi leti. Imam čudovit odnos s svojimi otroki, in to zato, ker imam odličen odnos sama s seboj."

2.

"Svojega bivšega moža sem spoznala na faksu, ko sem imela 20 let. Najino razmerje se je začelo precej normalno. Najprej sva se pogovarjala preko Twitterja, kar se je nadaljevalo v sms-e in končno – najin prvi zmenek. Na začetku sem bila nekoliko zaskrbljena, saj sem izvedela, da ima že dva otroka, a sem se to odločila spregledati in ga bolje spoznati.

No, sčasoma so se začele pojavljati težave.

Po mesecu ali dveh, ko sva bila skupaj, mi je povedal, da mu je bivša sporočila, da je noseča z njegovim otrokom.

Zagotovil mi je, da z njo nima več nič in da bo, ko se otrok rodi, preveril, ali je res njegov. Ko je prišel ta dan, je izvedel, da je to res, ampak njegova bivša ni želela njegove pomoči, in čeprav mi je bila ta celotna situacija čudna, sem se odločila to pustiti za seboj.

Ko sva se vrnila v šolo, so težave postajale vedno večje. Ugotovila sem, da je, brez da bi mi povedal, odpovedal svojo sobo, saj je bil 'vedno pri meni'. Enkrat drugič sem ga med novoletnimi prazniki povabila k sebi domov in ko sem se en dan zbudila, ga več ni bilo. Odšel je, brez da bi komurkoli kaj rekel.

Ko sem ga poklicala, se je začel čudno obnašati in rekel, da je odšel k babici in da nisva več skupaj.

Ko sem ga skušala poklicati nazaj, da bi razumela, za kaj gre, se je spremenil v grozno osebo in me začel zmerjati, nato pa čez nekaj tednov prišel nazaj k meni.

Čez nekaj mesecev sem se pridružila vojski in potem, ko sem izvedela, da me bodo poslali v Honolulu na Havajih, je rekel, da bi se lahko poročila.

Ker nisem bila pripravljena, sem mu to tudi povedala, a je rekel, da če bova poročena, naju bo vojska oba poslala na Havaje.

Prav tako je bil odločen, da zveza na daljavo ni zanj. Po njegovih mnogih prošnjah in mojih pogovorih z nekaj družinskimi člani, sem se končno odločila, da to storim – kljub vsemu, kar sta mi moja um in srce govorila.

Sicer sva se imela namen poročiti le civilno, ampak ker sem bila takrat na uvajanju, nisem smela oditi in se udeležiti svoje lastne 'poroke'. Namesto tega sem morala podpisati dokument, da sem v vojski, in on je vse opravil sam.

Še isti večer se je pojavil, da bi mi povedal, da sva uradno poročena in v mojem trebuhu me je samo stisnilo.

Vedela sem, da se nisem pravilno odločila, in nekje globoko v sebi sem vedela tudi, da zakon ne bo dolgo trajal – in imela sem prav. 16 mesec kasneje sva šla narazen in se kmalu zatem tudi dokončno ločila.

To razmerje me je veliko naučilo o življenju, predvsem pa tudi o sebi. Sovražila sem se in sovražila sem razmerje, dokler sem bila v njem. In do današnjega dne še vedno ne vem, zakaj sem to storila. Vem le, da sem zaradi tega danes zelo previdna, kako pristopim k razmerju, saj si v takšni situaciji več nikoli ne želim biti."

3.

"Ko sem imela 24 let, sem se poročila z osebo, ki je sedela za mano v četrtem razredu in me cukala za lase med recitacijo pesmi. Skozi najino otroštvo sva bila večino časa neprijatelja. Dobesedno me je spraševal: 'Zakaj si tako grda?'

A ko sva se na neki zabavi v najinih zgodnjih 20-ih ponovno povezala, sva se začela dobivati. Nato sva se skupaj vselila. In po dveh letih me je zaprosil.

Medtem ko sem strmela v prstan, ki ga je držal pred mano, sem se skušala domisliti razloga, da rečem 'ne', a nobenega dobrega ni bilo na voljo.

Moj notranji glas, ki mi je pravil 'meh', ni bil dovolj upravičen. Imela sva hišo, psa, prijatelje in načrte – je mar bilo vse to zaman? Zakon se je zdel kot naslednji logični korak. Zato sem sprejela.

Po enem letu zaroke sva načrtovala destinacijsko poroko le za naju. Odkrito sem se šalila, kako želim prihraniti denar za ločitev. Nisem želela, da me oče pospremi do oltarja ter da se bo nekega dne ozrl nazaj in imel občutek krivde, ker je svojo najstarejšo hčer oddal bedaku.

Obred je bil lep in zatem sva si privoščila dobro večerjo. Vendar pa se poročne noči nisem veselila.

Na splošno že pred poroko nisem želela veliko seksati. Ampak za to sem vedno krivila stres ali utrujenost. Misel na obvezen seks me je napolnil s strahom in molila sem, da bo moj mož preveč utrujen za to. Iskreno se niti ne spomnim, kako se je tisti večer končal.

Življenje se je po najini večni zaobljubi spremenilo. Moj mož je od mene pričakoval, da se bom spremenila v 'ženo'.

Hotel je, da pustim službo, čistim hišo in mu rojevam otroke. Temu sem se uprla. Ravno sem začela delati v novi službi, ki mi je bila všeč, in nisem bila pripravljena končati svoje kariere.

Kregala sva se skoraj vsak dan. Sovražila sem ga in sovražila sem svoje življenje. Prišel je trenutek, ko sem spoznala, da mi je celo vseeno, če živim ali ne. Veliko sem spala in poslušala jezno glasbo vsakič, ko sem dobila priložnost.

Po nekaj tednih mojega spanja na kavču je nekega poznega večera vstopil v hišo in oznanil: 'Mislim, da morava narazen.' Sprva sem bila jezna, da se je za to odločil, brez da bi se o tem pogovoril z menoj. Nato pa je vprašal: 'Ni to tisto, kar si želiš? Kaj me ne sovražiš?' V tistem trenutku sem vedela, da je to najbolje.

Ločila sva se manj kot dve leti po poroki. Odločitev je prinesla olajšanje in veselila sem se priložnosti, da bom spet tista stara jaz in bom živela svoje življenje pod svojimi pogoji. Najini ločitvi se nisem preveč posvečala in nikoli se nisem ozrla nazaj.

To je bilo pred več kot desetletjem in s svojim bivšim se zdaj veliko bolje razumeva kot takrat, ko sva bila poročena. Zdaj sva drugačni osebi in živiva popolnoma različni življenji.

Vem, da on ni bil tisti pravi, a vendar ne obžalujem izkušnje.

Iz nje sem se veliko naučila – o sebi, svoji vrednosti, svojih ciljih in mejah ter kako pomembno je zame, da sem sama s seboj iskrena."

Vir: Redbook

Preberi še: Hahaha! Če sta skupaj več kot 3 leta, vama TO zagotovo ni tuje!

Priporočamo tudi: Če te moški opiše s TEMI lastnostmi, boš njegova za vedno

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri