"TO je razlog, zakaj je moj bivši še vedno moj najboljši PRIJATELJ" (resnična zgodba)

Ena izmed stvari, ki mi gre na živce bolj kot karkoli na svetu, je, da ko ljudje slišijo besedo "bivši", avtomatično mislijo, da je to nekaj slabega. In ravno iz tega razloga ga tako rada kličem "moj prijatelj".

V zadnjih mesecih sem že večkrat dobila vprašanje o tesnem prijateljstvu z mojim prejšnjim fantom. Ko sem omenila karkoli, kar je namigovalo na to, da sva še vedno dobra prijatelja, sem bila deležna odziva, kot je "uh, to je pa čudno" ali "zakaj pa potem nista več skupaj?"

Šele takrat sem pravzaprav spoznala, kako posebna je vez, ki jo imam s to osebo.

Rada bi razbila mit, da nekaj takšnega ni mogoče, saj sva midva živ dokaz, da je. Vsekakor na začetku ni najlažje, a vendar je vredno, v kolikor želiš nekoga, ki ga imaš rad, obdržati v svojem življenju.

Seveda se strinjam s tem, da če se v zvezi zgodi nekaj, zaradi česar je absolutno treba prekiniti stike z neko osebo, to naredimo. To sem v preteklosti nekajkrat storila tudi jaz, a bi se temu raje izognila, če bi bilo mogoče.

Zato sem se tako močno borila, da bi najin odnos ohranila pri življenju in tega mi brez njegove pomoči nikakor ne bi uspelo storiti. Pomembno je, da se oba potrudita in da pri tem nista sebična. Prav iz tega razloga je tako težko.

Povedati bi želela tudi, da ni nujno, da se morajo vse zveze končati, ker se je v njej zgodilo nekaj slabega. Včasih ljudje potrebujemo le čas, da zrastemo in zadihamo. Včasih romantično razmerje ni tisto, kar dve osebi potrebujeta, da bi bi jima bilo v (skupnem) življenju lepo.

Včasih moramo ljudje najti sebe, preden smo se sposobni v celoti predati drugemu.

Tako je bilo pri nama. Pravzaprav sem se sama odločila, da ne želim nadaljevati z najinim razmerjem, saj sem odhajala na fakulteto, on pa je zaključeval srednjo šolo. Seveda je bilo težko. V tistem trenutku se mi je srce trgalo od bolečine, ker sem morala zapustiti nekoga, ki sem ga imela tako rada, medtem ko sem si želela le, da bi bila bolj sebična in ga obdržala v svojem objemu kolikor dolgo je bilo mogoče.

A ne glede na to, kako močna je bila ta želja, sem vedela, da je za oba najbolje, da zvezo končava. Če bi bila sebična in bi skušala nadaljevati s tem, kar sva imela v tistem trenutku, bi najino razmerje popolnoma pogorelo. Čas je bil, da vsak od naju gre svojo pot in osebnostno zraste.

Preprosto takrat ni bil ne pravi čas ne pravi prostor. Kakorkoli, ko sva šla vsak svojo pot, se je najino prijateljstvo nadaljevalo tako, kot bi se moralo. Še vedno je moj prijatelj, kar mi je najpomembneje, a vendar to ne bi bil, če ne bi storila tega, kar sva morala. Še vedno me ima rad takšno kot sem in tudi jaz njega.

Možno je. Treba se je le izboriti za osebo, ki jo imaš rad in ji dovoliti, da odide – če veš, da je to za oba najbolje. Če vama je resnično mar za vaju, bosta oba našla pot nazaj v življenje drug drugega.

Po predlogi Anne Rose

Preberi še: 4 razlogi, zakaj vsaka ženska potrebuje moškega prijatelja ali pa "To so stvari, ki jih me je očetovstvo naučilo o MOŠKOSTI" (iskrena izpoved očeta)

Priporočamo tudi: Teh 6 znakov v hipu RAZKRIJE, ali je vajin ODNOS zdrav (in fantastičen) ❤️

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol