Se ves čas prepirata glede pospravljanja? Tole je za vaju!

Če imata s partnerjem različna stališča glede pospravljanja, še zdaleč nista edina. Tudi ena od naših bralk nam je pisala glede prepiranja o hišnih opravilih in za nasvet, kako ukrepati prosila zakonsko in družinsko terapevtko Alenko Lanz iz centra Toplina. Preberi, kaj svetuje v takšnem primeru.

Se ves čas prepirata glede pospravljanja? Tole je za vaju! (foto: Profimedia) Profimedia
1. 6. 2016

"Pozdravljeni, s partnerjem sva skupaj 3 leta, od tega pa eno leto in pol tudi živiva skupaj. V zadnjem času se pogosto prepirava, in sicer zaradi nereda v hiši.

S partnerjem imava precej različna stališča glede pospravljanja. Jaz imam namreč rada čist in pospravljen dom, moj partner pa povsod pušča umazano perilo in ne pospravlja umazane posode za seboj.

S tem, da jaz prevzamem vsa hišna opravila sem se še nekako strinjala, saj razumem, da se v kuhinji ne znajde prav dobro, jaz pa zelo rada kuham, zato sem se sprijaznila tudi s čiščenjem in sesanjem hiše, vendar me moti to, da ne pospravlja za sabo.

Z mojega zornega kota je to nekaj osnovnega, kar bi vsak moral početi, vendar njega enostavno ne zanima, pravi da ga umazana roba na tleh dnevne sobe ali spalnice ne moti, in če imam jaz s tem problem naj jo enostavno pospravim, za umazano posodo je enako.

Zato se vrtiva v začaranem krogu, jaz mu težim in ga priganjam, naj pospravlja za sabo, on pa mi vedno odvrne enako, da če me tako zelo moti, naj pospravim kar sama.

Ampak to, da ne pospravlja za sabo, ne samo da se mi zdi neodgovorno, ampak mi daje tudi občutek, da me ne ceni.

Če že jaz tako ali tako opravljam vsa druga hišna opravila, pričakujem od njega, da bo pospravljal vsaj za sabo, saj menim, če živiš z nekom, se morata potruditi oba, da nama bo udobno, ne da je odnos enostranski.

Tudi ko se pogovarjava o drugih rečeh je bolj pasiven, nima želje, da bi šla recimo skupaj na dopust, ali da bi mogoče imela kakšen skupni hobi.

Rada bi, da bi preživela več časa skupaj ob kakih dejavnostih ali mogoče samo, da se kdaj pa kdaj odpraviva na sprehod ali v kino, namesto da čepiva doma, vendar po navadi nikoli ni za.

Včasih imam občutek, da sem jaz edina, ki se trudi za ohranitev te zveze, saj on preprosto ni pripravljen narediti kompromisa, ali se prilagoditi.

Ne pospravlja po hiši, prav tako ni pripravljen nikamor iti, kaj šele, da bi namesto kakega hišnega opravila opravil kaj drugega, recimo opral najina avtomobila, popravil ročaj na kuhinjskih vratih ali kaj podobnega, kar meni ne gre dobro od rok.

Postajam vse bolj in bolj obupana, ker ne vem, kaj naj storim.

Že večkrat sem mu poskušala razložiti, kako me moti to, da ne pospravlja za seboj in da mi to daje občutek da me ne ceni, ter to da bi, kdaj pa kdaj tudi rada kam šla, pa vedno nazaj dobim isti odziv, preprosto ni pripravljen na kompromis.

Razumem dejstvo, da smo ljudje različni, da nekaterim pospravljen dom veliko pomeni, ter da drugim to sploh ni pomembno, vendar umazana roba po tleh in uporabljeni kozarci in krožniki po kuhinjski mizi in v dnevni sobi, me res iz dneva v dan bolj živcirajo, saj nisem njegova služkinja, da bom kar naprej za njim pobirala in pospravljala stvari.

Zato vas lepo prosim za nasvet, kaj naj storim? Lepo vas pozdravljam in se veselim vašega odgovora."

Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka iz centra Toplina, svetuje ...

"Pozdravljeni, draga bralka. Hvala za vaše pismo in izkazano zaupanje. Verjamem, da vas vse skupaj jezi in žalosti. Ugotavljate, da imata s fantom različna pogleda na hišni red in čistočo, pa tudi na preživljanje prostega časa. Veliko pogovora bo potrebnega, da bosta našla neko pot, ki bo sprejemljiva za oba.Alenka

Sedaj pa nimate občutka, da bi vam fant karkoli prišel naproti. To vas obremenjuje, jezi vsakič sproti, hkrati pa vas tudi žalosti, prebuja občutek osamljenosti, obremenjenosti in ujetosti. Mogoče vas straši tudi misel, da bi se fant na vaše pospravljanje povsem navadil in boste vi tisti, ki boste vedno prevzemali glavnino opravil. To dolgoročno za vas vsekakor ne bi bilo dobro; prevelika bremena bi prej ali slej terjala svoj davek na odnosih, vašemu telesu, v dojemanju sebe.

Na prvi pogled se zdi, kot da je težava v komunikaciji. Verjamem, da vas vse skupaj jezi do te mere, da si težko pomagate, da ne bi fantu vsakič sproti očitali stvari, ga mogoče tudi zmerjali in kregali.

Vaš fant lahko to razume kot izvajanje stalnega nadzora, nerganje za malenkosti in tečnobo. Lahko je tega naveličan in se zapre do te mere, da ni pripravljen na noben pogovor, kompromis, kaj šele, da bi kazal sočutje do vas in hvaležnost za vse, kar naredite.

Tudi vi ste vsega naveličani, zato pritisk povečujete, ker do sedaj niste imeli izkušnje, da bi bolj nežni prijemi kaj zalegli. Zavrtita se v poznan krog jeze, razočaranja, osamljenosti in nezadovoljstva. Težko je zdržati z vsemi temi čutenji, zato jih lahko hitro dasta drug drugemu za nosit oz. okrivita drugega za svoje slabo počutje.

Mogoče še ni prepozno, da pričneta skupaj ustvarjati bolj sproščeno, varno vzdušje, kjer se bosta lahko iskreno in brez napadanja pogovorila na način, da izhajata iz sebe, iz tega, kar čutita (in ne, kaj nekdo drug počne narobe). Upam, da se bosta lahko slišala, razumela, sprejela na sočuten način.

Tu je ranljivost ključna: mogoče vi izhajate iz družine, kjer je moralo biti vse zelo čisto, zahteve in pričakovanja staršev pa visoka, on pa lahko izhaja iz družine, kjer je bilo samoumevno, da bo mama opravila vsa hišna opravila in mu ni bilo potrebno narediti veliko.

Le ugibam, sama najbolje vesta, iz kje prihajata in na katerih čutenjih, vzdušjih, se lahko povežeta.

Prav medsebojni odnosi imajo to moč, da se lahko ljudje znotraj njih spreminjamo, razvijamo, rastemo. Torej je tudi ta težava rešljiva, če se bosta le uspela s fantom pogovarjati toliko časa, da bosta našla nek skupen jezik tudi kar se tiče hišnih opravil in preživljanja prostega časa (ta je še pomembnejši). Ter zrasla iz tega še bolj povezana.

Prav ničesar niste napisali o tem, kako se sicer počutite v tem odnosu, kaj čutite do fanta.

Verjetno razhajanja niso le tu, ampak še na kakšnih drugih področjih in je to le najbolj viden, vsakodnevno opazen problem, zato sta se "zataknila" na njem.

Je možno, da vam ta problem le omogoči, da se sprosti neka jeza in žalost, ki v resnici izvira iz kje drugje? Bi lahko bile spodaj kakšne druge, globlje potrebe in hrepenenja? Kako se počutite v tem odnosu? Kaj čutite do fanta? Zakaj imate občutek, da ste edini, ki se trudi za vajin odnos? Se počutite varno, ljubljeno, sprejeto? Se čez nekaj let še vidite v tem odnosu?

Povabim vas, da si odgovorite na ta vprašanja in še katera. Skoraj nikoli ni problem le v stvareh, ki so najbolj vidne in opazne, vedno se skriva še kaj globljega spodaj.

Kaj bi to bilo?

Če se zgodi, da se kljub ljubečem, sproščenem, nenapadalnem pristopu fant še vedno ne bo pripravljen na pogovor, potem je problem resnejši. Tak obramben pristop fant ni zgradil čez noč in ima nekje globoko v njem svojo dinamiko, ki ga poganja. Če mu je nekoč pomagal preživeti in je od njega imel korist in zaščito, ga sedaj ovira pri tem, da bi v polnosti zaživel partnerski odnos.

Resnično mu želim, da bi lahko našel besede za svoje obrambe, uvidel, kako nefunkcionalne so lahko danes in se od njih poslovil. Brez ozaveščanja teh obramb bo za vas lahko občutek tak, kot da se borite z mlini na veter.

Terapevtska pomoč je tu lahko zelo dobrodošla, saj lahko uravna veliko težkih čutenj in jih nadomesti z naklonjenostjo, skrbjo za drugega, zanimanjem, veseljem, zaupanjem, hvaležnostjo in odpuščanjem. Torej s čutenji, ki vama verjetno zelo manjkajo.

Draga bralka, resnično vam želim, da bi našla skupaj neko pot, ki vama bo povrnila občutek povezanosti. V nasprotnem primeru boste ostali pred odločitvijo, ali je to odnos, ki si ga želite zase ali ne. Verjamem, da se lahko na takih preizkušnjah veliko naučite o sebi in odnosih. Veliko nežnosti, poguma in moči vam želim na vaši poti! Verjamem v vas in vam želim vse dobro!"

Si se tudi sama znašla v kakšni življenjski stiski, pa ne veš, kako naprej?

Svoje vprašanje pošlji na alenka.lanz@toplina.net, z veseljem ti bomo odgovorili in pomagali.

Če bi se rada z Alenko pogovorila osebno, pa te toplo vabimo, da obiščeš spletno stran centra Toplina ali slediš njihovemu Facebook profilu, kjer boš našla še več tovrstnih vsebin.

...

Preberi še: "Obupana sva, ljubiva se in prepirava. Kdaj je čas za razhod?"

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri