Nemir - v trikotu ljubezenske zgodbe

'Med nama je trepetala privlačnost, vendar bi jo, ne glede na neobičajno naglico, s kakršno sva, neznanca, prešla v zaupljiv pomenek, odpisala, jo poslala v naraščajoči veter, se spretno, kot znam, poslovila in stopila noter.'

Nemir - v trikotu ljubezenske zgodbe (foto: profimedia) profimedia
11. 6. 2014

Ker se na tem mestu preredko posvečamo slovenskim pisateljem in pisateljicam, v izogib krivici v nadaljevanju z veseljem in vsem spoštovanjem predstavljamo Nemir – nov roman pesnice, pisateljice, prevajalke in publicistke Miriam Drev.

V kolikor boš dala romanu priložnost, te bo presenetil z več kot ljubezensko zgodbo, ki si jih vajena iz naših siceršnjih predstavitev bolj kot ne lahkotnih branj. Pri tem seveda še zdaleč ne gre za to, da bi bila pripoved kakorkoli težka ali zamorjena. Nikakor. Gre za to, da je zgodba nekako bolj realistična in zato na sebi lasten način veliko bolj živa. Pri tem seveda ni za odmet niti dejstvo, da premore tudi svoj širši in globji kontekst.

Vsekakor branje, ki bi te morda spodbudilo v prihodnosti še kdaj poseči po kakšnem podobnem, kvalitetnejšem in torej ne zgolj tisti hip popularnem branju, pa čeravno tudi s slednjim - če ti je le v veselje - ni nič zares narobe.

Več kot ljubezenski roman

Roman Nemir je sestavljen iz treh delov, v katerih Slovenka Ema in Indijka Sangita spregovorita o sebi in svojem odnosu s Tiborjem, madžarskim beguncem, ki živi in dela v Avstriji in čigar družinske zagate v Budimpešti spodmikajo njegovo ravnotežje.

Prva o sebi in svojem odnosu do moškega, begunca iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956, spregovori Ema:

'Če si zdaj v duhu narišem prvo obdobje najinih srečevanj, ga vidim polepšano z žlahtno patino. Brezskrbnega, posutega z zgodbami, ki pa so se zdele neškodljivi, zdavnaj premoščeni delci minulih dni. Besede so jih dvignile iz preteklosti, nato odložile nazaj v oddaljeni čas.'

Novinarka Ema, ločena mati dveh deklic, poskuša uskladiti svoje vsakdanje obveznosti z razmerjem, ki se bolj kot ne po naključju razvije s Tiborjem, s katerim se dobivata na pol poti med njenim in njegovim domom - v tem segmentu je knjiga zato tudi 'roman ceste'.

'Spet sva bila v avtu. Res, po številu opravljenih voženj, ki jih v nekem časovnem okviru ljubimci vzamejo v zakup, da bi se sešli, sva prejkone potolkla rekord. Prišel je pome v Maribor. Moj avto, ki mi ga je nekdo obdrgnil na službenem parkirišču, je bil pri ličarju. Peljala sva se iz nakupovalnega centra, gneča na graški prometnici ni bila prav nič v skladu z božajoče toplim zrakom dneva tik pred jesenskim enakonočjem. Temperatura, ki mi je omogočila, da sem bila v sandalah in sinji bombažni poletni obleki, je oporekala mojemu nagnjenju, da me na obeh mejnikih - sneg neizprosno kopni; poletje umira - vsakič ko sta dan in noč enako dolga, zajema melanholija.'

Sprva zgolj radoživo razmerje med Ano in Tiborjem pa bo v kratkem doživelo posebne vrste preokret ...

'Tibor me je sinoči povabil, naj ga obiščem na Dunaju, kjer bo imel predavanje v društvu zgodovinarjev. In predstavil bi mi Sangito. "Povedal se ji zate, že pred časom. Rada bi te spoznala."

Kdo je zdaj ta ženska?

"Sangita'"

"Indijka. Moja zavezniška duša. Preizkušena prijateljica. Iz najbolj ... hm, zamotanih časov."

Povabila ni navrgel kar tako. Naj se počutim polaskana? Odpiral mi je naslednji prehod v svoje življenje.'

Indijka Sangita, ki pride v Avstrijo študirat, splet dogodkov pa jo poveže s slovenskim prostorom, se bralcu predstavi kot ženska, ki je ujeta v primežu med zapovedmi tradicionalne vzgoje in prilagoditvijo drugačni kulturi, siceršnji ljubezenski zgodbi med Tiborjem in Emo pa doda svoj vidik s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj.

'Ko gre za tuja življenja, je lahko biti pameten.

Poskušam brzdati svoja predvidevanja, ampak ko jo opazujem, vidim, da njuna zveza zanjo ni prehoden flirt, in menda se tega nekako zaveda. Okoliščine - že če upoštevaš samo stvarni razpored njunih življenj - pa so zamotane.

Na to misel se naveže neka druga: globoki primankljaji morajo priti na dan, da jih zapolnemo. Če jih, če nam uspe. Tibor jo je pripeljal sem, toda sprašujem se, ali se ji obenem ne odmika. Čutim, da je odsoten, vendar ne iz brezbrižnosti.'

Roman o življenjskih preokretnicah

NemirV središču pripovedi je dejansko gradnja identitete vsakega od treh protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovanih burnih zasukov. Motivi tujstva in samote se izmenjujejo z družinskimi snidenji, kjer znova oživijo zamere in prekoračene meje. Pripoved se tako iz različnih gledišč ukvarja tudi z vprašanjem, v kolikšni meri nas na življenjskih razpotjih, a tudi pri sprotnih odločitvah, vodi narek lastne volje, in kako dolgoročno nas v svojem zajemu drži mreža družinske zgodovine.

Roman Nemir je drugi roman pisateljice Miriam Drev. Prvi, V pozlačenem mestu, je izšel leta 2012. Sicer pa je Miriam Drev kot književna ustvarjalka bolj znana po svojih pesniških zbirkah.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri