Resnična zgodba: »Kako je posilstvo vplivalo na moje življenje«

Nedolžen večer s prijatelji se je za to 19-letno bralko spremenil v grozljivo tragedijo. Da jo je lahko pustila za sabo, ji je pomagal tudi Cosmo.

Po napadu seks lahko izgubi vso intimnost. (foto: Chris Clinton) Chris Clinton
20. 3. 2012

Zgodilo se je julija 2007, ko sem imela 15 let. Bila sem na zabavi na plaži in sedela sem ob taborniškem ognju. Pogovarjala sem se s fantom, ki sem ga spoznala prek skupnega prijatelja. Imel je 18 let in bil je športni tip svetlih las z oblikovanim telesom. Zelo očitno me je zapeljeval, ampak meni je bil všeč nekdo drug, zato me, čeprav je bil videti res dobro, ni zanimal.

Ko sem vstala, da bi poiskala skrit kotiček, kamor bi šla lahko na stranišče, mi je sledil. Usedla sva se in se nekaj minut pogovarjala, nato pa me je nenadoma zgrabil in me začel poljubljati. Nisem hotela delati scene, zato nisem kričala. Ko je postal bolj agresiven, mi je bilo jasno, da hoče več.

“Rada bi šla nazaj k drugim,” sem mu rekla in ga odrivala. “Ne,” je odgovoril osorno, “rad bi seksal.”

V tistem trenutku sem začutila strah. Hotela sem vstati, ampak on se je nagnil nadme, da sem padla na hrbet, in me prijel za roke. Ko me je s silo priklenil ob tla, mi je dvignil krilo, mi umaknil spodnje hlačke in me začel posiljevati.

Prevladal me je in bila sem v popolnem šoku, da se sploh nisem mogla upirati, obenem pa sem vedela, da naju nihče ne vidi, ker sva bila skrita za skalami.

Vse skupaj je trajalo kakšnih pet minut. Ko je bilo konec, sem vstala in odhitela nazaj k ognju, on pa je obsedel na pesku. Prišel je približno 20 minut za mano in šel mimo mene, ne da bi se ustavil. O tem, kaj se je zgodilo, nisem črhnila niti besede. S prijatelji sem kot omamljena sedela ob ognju, dokler nismo odšli.

Vrtanje

Kakšne tri mesece sem vse zadrževala v sebi, nekega dne pa je bruhnilo iz mene. S prijateljicami (ki takrat niso bile na zabavi) smo se pogovarjale o seksu in spolno prenosljivih boleznih in tedaj je prišlo vse na dan. Prepričevale so me, naj povem policiji, a nazadnje je dogodek namesto mene prijavila ena izmed njih. Nekaj dni zatem me je poklicala policistka.

Ko sem govorila s policistko, nisem bila najbolj pripravljena sodelovati. Grozila mi je, da bo povedala mojim staršem, če ne bom hotela govoriti z njo (po tistem sem vse povedala mami, moj oče pa še danes ne ve).

Intervjuvala me je v temni sobi z lučjo, usmerjeno v moj obraz. Kazala ni nikakršnega sočutja in bila je zelo nepotrpežljiva. Vprašala me je, kako mu je bilo ime, kaj se je zgodilo in hotela je vedeti kup intimnih podrobnosti o tistem večeru. Bolj kot žrtev sem se počutila kot zločinka.

Vedela sem samo, kako mu je ime in na katero šolo hodi. Ker sem hotela na vse skupaj pozabiti, svojih prijateljev nisem spraševala o njem. Policistka je odprla šolski letopis in mi pokazala fante, ki jim je bilo ime tako kot njemu. Nihče med njimi mu ni bil podoben, zato ga nisem mogla identificirati. Po tistem se mi ni nikoli več oglasila.

Posledice

Zaradi posilstva sem bila glede spolnosti precej zmedena. Pred dogodkom sem nekajkrat spala z enim fantom in seks je bil takrat zame nekaj novega in vznemirljivega.

Po posilstvu je bilo vse drugače. Vznemirjenja ni bilo več in vse se je zdelo tako pokvarjeno. Ko sem bila komu všeč, sem imela občutek, da gre samo za telesnost in da si od mene zagotovo ne more želeti drugega kot seks.

Po tistem sem se fantom pogosto nepremišljeno spolno predala. Za vikend sem šla na primer na zabavo in tam spoznala nekoga, ki je bil prijatelj prijatelja, ter odšla z njim domov. Pri večini je šlo za seks za eno noč, nekateri so se izgubili po nekaj srečanjih.

Del mene je vedel, da ravnam povsem neodgovorno, po drugi strani pa je bilo vse skupaj vsaj v tistem trenutku zato še toliko bolj privlačno. Hotela sem biti ravnodušna in uporniška. Poleg tega sem bila prepričana, da je seks vse, kar si fantje želijo od deklet, zato je bilo vznemirljivo, ko sem jim to dala.

Globoko v sebi me je bilo sram, da seksam z ljudmi, ki jih komaj poznam. Dobro sem se zavedala razkoraka med tistim, kar sem si želela (fanta), in tistim, kar sem dobivala (nič kaj intimen seks). Čeprav sem telesno uživala in mi je bilo všeč, ko sem te moške zadovoljevala, sem hkrati čutila osamljenost, žalost in sram.

Cosmo

Nekaj mesecev po posilstvu sem pri blagajni v trgovini opazila Cosmo. Mojo pozornost so pritegnile vrstice na naslovnici. Tako odkrito so pisali o seksu … vendar pozitivno, zabavno. To me je šokiralo, ker sem se svoje spolnosti sramotila. Prelistala sem ga in opazila, da revija zagovarja zdravo spolno življenje s partnerji, ki ti nekaj pomenijo.

Ko sem pomislila na vsa svoja prazna srečanja, sem spoznala, da se mora nekaj spremeniti. Obljubila sem si, da bom šla od zdaj s fantom v posteljo samo iz pravih razlogov. Od takrat sem redno kupovala Cosmo, ki mu dolgujem velik del svojega zdaj zdravega odnosa do spolnosti. Morda sem takrat v seksu brez obveznosti telesno res uživala, a me ni čustveno zadovoljil. Prav nasprotno – počutila sem se še bolj prazno.

Cosmo mi je pomagal, da sem začela ceniti svoje telo in zdaj, ko je seks takšen, kot si ga želim jaz, je še veliko boljši. Preden se zgodi karkoli, moram fanta dobro poznati in se ob njem počutiti sproščeno. Zdaj sem tudi bolj kot kdajkoli prej v stiku sama s seboj, zato me v postelji ni strah povedati, kaj mi je všeč.

Ponosno lahko rečem, da sem kljub vsemu, kar se mi je zgodilo, vzela nadzor v svoje roke, zato je zdaj tudi seks pomemben del mojega življenja. Še vedno pa vsak mesec kupim Co­smo – spomni me na to, kako daleč sem prišla v dobrih treh letih.

5 razlogov, zakaj prijaviti posilstvo

60 odstotkov spolnih napadov ostane neprijavljenih.

Čeprav je imela ta bralka s policijo negativne izkušnje, je zelo pomembno, da spolni napad – nate ali na tvojo prijateljico – prijaviš, tudi če je od tega preteklo že precej časa.

Tukaj so razlogi:

  • Tudi če nisi prepričana, ali je dokazov dovolj, da bi ga obsodili, lahko tvoje pričanje pomaga, da ga obsodijo, če kaj takšnega stori ponovno.
  • Le če boš zločin prijavila, boš lahko zahtevala pravico.
  • Ko spregovoriš, nadzor vzameš nazaj v svoje roke.
  • Lahko dobiš pomoč psihologa oziroma svetovalca, ki ti bo pomagal, da si boš zacelila duševne rane.
  • Posiljevalci svoj zločin pogosto ponovijo, zato boš, če ga boš spravila za zapahe, morda preprečila, da bi škodoval še kateri drugi.

Po pripovedi zapisala: Kelly Thore, prevedla: Živa Lečnik, foto: Chris Clinton

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri