Potem ko je Sam Pepper s svojimi videopotegavščinami prek YouTuba odločno prekoračil mejo okusnega, so na dan začele prihajati zgodbe mladoletnih deklet, ki so pogumno priznale, da so določeni YouTube zvezdniki izkoristili njihovo občudovanje.
Seznam videoustvarjalcev, ki jih bremeni obtožba takšnega ali drugačnega spolnega nadlegovanja, ni kratek, obenem pa se nenehno veča. Na njem so ena najbolj znanih imen spletnih zvezdnikov, kot so Alex Day, VeeOneEye, Ed Blann, Alex Carpenter, Luke Conrad, Onision, Sam Pepper in številni drugi. Obtožbe se nanašajo na neprimerno spolno namigovanje prek hitrih sporočil, nekatere celo na posilstva.
Internet se je, kot se spodobi, na poplavo osebnih zgodb množično odzval in storilce strogo obsodil. Člani skupnosti YouTube si želijo, da bi se obtoženci, čeprav so bili nekdaj njeni pomembni členi, umaknili s spleta in pustili svojo spletno persono za seboj.
"Na zasebnih sporočilih na Twitterju me je prosil za moje razgaljene fotografije," je ena od obtožb. "Skušal me je napiti, da bi lahko seksal z mano." "Poljubljal me je, čeprav sem vmes govorila ne." "Med spolnim odnosom sem se branila in ga prosila, naj neha, on pa je ponavljal – utihni." Vsi spolni napadalci so bili polnoletni, marsikatera žrtev pa ne.
Potem ko sem prebrala in poslušala izpovedi žrtev, opravičila storilcev, ki jih ni prav veliko, in diskusije drugih članov spletne skupnosti, sem bila šokirana, saj so bili nekateri storilci dolga leta tudi zame spletne ikone, vredne občudovanja, hkrati pa se mi je zgrožen odziv preostalih ljudi zdel pretiran, in to me je prestrašilo še bolj. Večina zgodb, če izvzamemo primer posilstva, se mi ni zdela vredna tako močnega negativnega odziva. Verjetno zato, ker sem se v kar nekaj zgodbah lahko našla tudi sama, a takšnega vedenja moških nisem nikoli pretirano obsojala.
"Takšni pač so," in "tako pač to gre," sem si mislila. Brez pomislekov lahko trdim, da je večina deklet ali žensk dandanes že doživela podobne situacije v interakciji z moškimi. Situacije, v katerih je moški fizično silil vanje, podajal spolne opazke ali kakorkoli namigoval na spolnost kljub njihovemu nelagodju. Močan spletni odziv mi je dal misliti. Zdi se, da smo dekleta takšno obnašanje kar sprejela.
Kolikokrat smo se punce že počutile nelagodno v določeni moški družbi, morda celo ponižano ali izkoriščeno, in kolikokrat smo pač požrle ponos in sprejele takšno obnašanje kot moderno kulturo spolnosti?
Zavedati se moramo, da pošiljanje neokusnih spolnih sporočil ni v redu, da je nedovoljeno dotikanje zadnjice jasno spolno nadlegovanje in da so spolne dejavnosti z vinjeno osebo skoraj posilstvo. Spolno nadlegovanje se ne začne z ugrabitvijo in krvavim posilstvom na zapuščeni ulici, spolno nadlegovanje se začne ob prvem neprijetnem občutku žrtve. Odstotek žensk in deklet, ki so bile pravnomočno posiljene in se tega niti ne zavedajo, je srhljivo in žalostno visok.
Preden s spleta preženemo tudi vse fante, ki so s svojimi oboževalkami zgolj flirtali, jim dajmo malo odmora in ne zvalimo vse krivde izključno nanje. Zakaj smo sploh presenečeni? Najprej se znebimo mnenja, da so fantje pri svojih dvajsetih letih dozoreli, razsodni in empatični. Velika večina jih žal ni. Nato poglejmo okolje, v katerem je moški del milenijcev odrasel in od katerega se je učil. Mediji brez seksualne komponente sploh niso sposobni preživeti, pornografija je nova duhovna hrana adolescentov, moda brez očitkov razgalja 15-letnice, starši pa po novem vsemu temu kar kimajo, saj je biti zgolj kanček konservativen povsem nekul. Govorimo in prikazujemo eno, pričakujemo pa nekaj drugega.
Prav je, da se zavedamo prisotnosti spolnega nasilja tako med mladimi kot tudi med starejšimi.
Strogo obsojanje takšnih dejanj je rešitev, ki bo morda preprečila nove zlorabe. Ne dvomim, da se velika večina storilcev oziroma obtožencev svojih dejanj ni zavedala v takšnem pogledu in da so bili ob razkritjih skoraj tako presenečeni kot vsi opazovalci dogajanja, saj so jih tako naučili mediji in družba.
Spolna vzgoja ima danes veliko povedati o kontracepciji in neobičajnih spolnih fetiših, besed spoštovanje in čustva pa ne najdemo v njenem slovarju. Ko jih bomo vnesli v besedišče in teorijo, se bodo morda začela kazati tudi v praksi. Ko bomo dekleta brez sramu spregovorila o svojih neprijetnih občutjih in izkušnjah, se bo svet odzval, kot se je tokrat. Kljub precejšnji omamljenosti na srečo še vedno vemo, kaj je prav in kaj ne.
Pripravila: Anamarija Lukovac
