Poliamorija - za več ljubezni?

‘Ne morem si pomagati. Oba imam rada. Enako močno, pa vendar vsakega drugače ...’ Pa je res mogoče istočasno ljubiti več kot enega?

19. 10. 2009

Beseda poliamorija je sestavljena iz grške besede poli (kar pomeni več) in latinske besede amor (za ljubezen), kar naj bi pomenilo, da gre za razmerja 'z več ljubezni' ali v praksi za razmerja 'z večimi partnerji'.

In naj s sliši še tako nenavadno, trendi kažejo, da naj bi bilo v sodobnem svetu takšnih razmerij vse več, in to ne le med mladimi ...

Prvi zgoraj, drugi spodaj

Ester, vdova, ki je bila od nekdaj velik promotor klasičnega romantičnega ideala (ki ga predstavlja g. Pravi), priznava:

“Zadnjih sedem let, odkar mi je umrl mož, sem bila na veliko zmenkih in v tem času se nisem videvala le z enim samim moškim.”

Tudi Iris, ki je bila z očetom svojih otrok poročena 15 let, pravi, da je že ljubila dva naenkrat:

“Z drugim sem se začela sestajati že takrat, ko sem še živela z možem, česar pred njim sploh nisem skrivala. Mož temu ni ugovarjal, še več, sčasoma smo celo vsi trije zaživeli v istem gospodinjstvu. Najprej poskusno, da vidimo, če bo šlo. In neko krajše obdobje nam je celo zneslo. Takrat sem seksala z obema - najprej z enim v zgornjem nadstropju, nato z drugim v spodnjem nadstropju.”

In menda pravijo, da naj bi bilo takšnih zgodb vse več.

Pa je sploh mogoče ljubiti dva hkrati?

Večina poliamoristov meni, da je seveda to mogoče. To namreč dejansko živijo, za partnerje, s katerimi so v poliamornem razmerju pa pravijo, da jim ljubijo, in to hkrati, zaradi njihovih unikatnih značilnosti: "Zakaj bi ne imel rad obe, ko pa je vsaka zase tako posebna in izjemna?"

Stroka se ne strinja

Psihologi ob tem samo zmagujejo z glavo.

Če bi bila romantična razmerja zgolj razumsko - logična, bi poliamoriji seveda zlahka prižgali zeleno luč. Ker pa gre za razmerja, ki se napajajo predvsem iz bazena čustev, bi lahko prišlo do hudih čustvenih razdvojenosti (tako v odnosu kot posamezniku samem). Največji problem poliamornih razmerij tako še naprej ostajajo človeku nadvse lastni čustveni odzivi, kot so strah in ljubosumje, občutki ponižanja in žalosti.

Nič kaj rožnato za fenomen, ki naj bi se mu reklo 'več ljubezni'.

Več o tej temi si lahko prebereš v prispevku ‘In The Name of Love: Romantic ideology and its victims'.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri