Resnična izpoved, kako se je nežen moški v spalnici naučil igrati grobo in brezkompromisno.
"Že na najinem prvem zmenku mi je Rebeka rekla, da z njo ne morem biti v postelji nikoli pregrob.
V najinem zdaj že enoletnem razmerju sem hitro spoznal, da je s tem mislila hudo resno.
Zadovoljevanje njenih seksualnih želja je bilo zame težje kot spisati doktorat.
Po naravi sem tip, ki ne bi pohodil niti mravlje, kaj šele, da bi premikastil svojo žensko, in to na njeno izrecno željo! '
Da ne bi nikoli položil roke na žensko,' mi je vedno govoril moj oče. 'To počnejo samo šibki moški.' Te njegove besede sem ponotranjil že kot otrok in živel v skladu z njimi.
Najprej nisem točno razumel, kaj si Rebeka v resnici želi.
Pokazala mi je nekaj sledi, ki so jih na njej pustili bivši ljubimci.
Šlo je za komaj vidne brazgotine, ki so nastale zaradi vezanja. Lažje bi mi bilo zreti smrti v obraz kot gledati njene 'bojne rane'.
Najini začetki so bili tako zelo težki. Rebeka me je izzivala, da bi na dan prišla moja nasilna plat.
Ko me je prvič pred seksom hotela zapeljati v svojo igro tako, da me je klofnila po obrazu, mi je v trenutku uplahnil in za več dni me je minila želja po seksu.
Bil sem kot nogometaš, ki je dobil prehud udarec v glavo in so ga na nosilih odnesli z igrišča, Rebeka je bila tako iz sebe, da je prejokala pol noči.
Najin odnos je bil v krizi že takoj na začetku. Fizično sva se močno privlačila, si bila tudi karakterno všeč, ubijala pa naju je njena mazohistična plat, ki meni ni šla dol po grlu.
Ko sva se pogovarjala o klofuti, mi je Rebeka rekla, da bi ji jo moral vrniti. Žal to ni bilo v mojem spolnem repertoarju in prepričan sem bil, da bi se mi roka posušila, če bi jo udaril že pol tako močno, kot je ona mene.
Ker je Rebeka spoznala, da zame te stvari niso naravne in da se bom, če že, vanje moral prisiliti, tudi nje to ni več vzburjalo.
Priporočamo v branje: Bi rada pri seksu premaknila nekaj mej? Začni tako ...
Vprašanje je bilo, ali se bosta človeka, ki sta si noro všeč in med njima teče vsa potrebna kemija, lahko sploh dala dol?
Po pomoč sem se obrnil na prijatelje. Izvedel sem, da so želje moje punce morda res nekoliko ekstremne, da pa lažje sadomazo prakse večinoma prakticirajo vsi.
Prijateljice so mi svetovale, naj pred seksom poslušam divjo glasbo in grem na fitnes, a mi je ob teh nasvetih šlo kvečjemu na smeh.
Pri sebi sem sanjal, kako Rebeko dolgo in nežno poljubljam po celem telesu, kar je bilo verjetno nekaj, kar bi njo prej motilo kot vzburjalo.
Najboljši nasvet, ki sem ga na koncu dobil, je bil: hiti počasi.
En dan sem jo potegnil za lase in jo uščipnil v bradavičke, naslednji dan sem jo naložil čez kolena (in se ob tem počutil skrajno neumno), nato pa je prišel dan, ko sem si jo upal končno zvleči na vece restavracije in si jo grobo privoščiti.
Šlo je počasi, ker mi to ni pisano na kožo, a ker uživam, če uživajo drugi, je nekako šlo. Z Rebeko v postelji nisva najbolj kompatibilna, povsod drugje sva pa fantastična.
Vmes sem med premikanjem svojih mej tudi pomislil, da bi kakšen korak v mojo smer lahko naredila še ona.
Tako sva se zmenila: enkrat bo po njeno, drugič po moje (ker sem to zelo odločno zahteval, ji je bilo celo všeč).
V resnici mislim, da je v njej preveč mazohizma, meni pa malo ostrine tudi ne bo škodilo."
– Marjan, 34
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
){kind=link}