"Po posilstvu se je moje seksualno življenje za vedno spremenilo - in to ne tako, kot bi pričakovali" (izpoved žrtve posilstva)

Prvič, da sem moškemu kadarkoli rekla, da je patetičen, je bilo zato, ker je to želel. Ne, prav zares, dobesedno je to želel. Bilo je avgusta 2017, ko mi je pokazal fotografijo sebe med nošenjem tangic.

"Mi poveš, kaj misliš?" je vprašal. Iskreno sem razmišljala o tem, kaj za vraga naj rečem na to.

Nato je dodal: "Ali te vzburja, ko se mi smejiš?" Sledila sem mu in mu rekla, da me.

"Povej mi več o tem, kaj si misliš, ko vidiš moškega v drobnih roza hlačkah."

"Zdi se mi butast."

"Patetičen?" je vprašal.

"... Ja."

Ta pogovor se ni razvil kar tako. Z Luko* sva se nekje leto nazaj spoznala na Tinderju in bila sva na nekaj super zmenkih. Seks je bil dober in zaupala sva si tudi nekaj seksualnih fantazij. Luka mi je povedal, da ga vzburja misel na ponižanje in to je bil najin prvi skupni poskus odkrivanja te fantazije.

Kasneje sem mu kupila žensko spodnje perilo in mu ukazala, da se je plazil po rokah in kolenih, medtem ko ni nosil nič drugega. Naslavljala sem ga s 'suženj' in od njega zahtevala, da me kliče boginja. Norčevala sem se velikosti njegovega penisa in se hvalila z bivšimi, ki so me zadovoljili, kot me on nikoli ne bo mogel.

Po vsaki takšni izkušnji, ko me je vsa vnema minila, sem bila popolnoma zmedena.

Pa ne zato, ker ne bi uživala ... Ampak zato, ker sem bila zaskrbljena nad tem, kar sem počela. Preden sem spoznala Luko, nisem bila nad moškim nikoli dominantna (prej nasprotno, če že). Že ideja, da bi igrala dominantno vlogo, se mi je zdela neprivlačna, zato nisem razumela, kako so se lahko moje seksualne preference obrnile za 180 stopinj, kot se je to očitno zgodilo pri Luki.

Kakorkoli, nekaj več kot dve leti, preden sva z Luko začela s temi vlogami, sem bila omamljena in posiljena. Začela sem razmišljati, če morda obstaja povezava med popolnim preobratom v moji seksualnosti in statusom preživele žrtve posilstva.

V kolikor je šlo za to, nisem bila prepričana, kakšne bodo posledice in če bodo negativne. Skrbelo me je, da se v meni nekaj potihoma izvija, očem skrito. Čeprav sva z Luko skrbno določila varne besede in kakšna igra je fer igra, sem se tekom teh igric pogosto počutila okrutno.

Menila sem, da sem bolj ali manj OK glede na moj napad, hkrati pa sem se začela spraševati, če od takrat podzavestno trpim za kakšno travmo. Kaj, če svoje sovraštvo do moških izživljam na Luki, sem se spraševala. Rada sem ga imela in ga spoštovala, ni si zaslužil, da bi ga kaznovala zaradi tega, kar je meni nekdo drug naredil.

Česar pa takrat nisem vedela, je bilo to, da eksperimentiranje z BDSM in fetiši pri osebah, ki so preživele spolni napad, v resnici ni tako redko.

Za nekatere je lahko ta izkušnja celo zdravilna.

Kot mi je povedala terapevtka Sally Baker, lahko to zelo dobro vpliva na njih. "Prevzemanje dominantne vloge in občutek nadzora je ravno nasprotje preteklim izkušnjam nemoči in ranljivosti."

Spoznala sem, da ker preobrata v svojih seksualnih preferencah nisem pričakovala (niti nisem vedela, da je to možno), sem zagnala paniko in ga [preobrat, op. a.] premočno obsojala. Konec koncev – po več kot letu dni, odkar se z Luko igrava te vloge, mu še nikoli ni bilo treba uporabiti varne besede. Zunaj tega sveta igranja vlog imava sicer medsebojno spoštljivo in razumevajoče razmerje.

Spolni napad lahko vpliva na žrtvino spolno življenje na mnoge načine.

Nekateri se odločijo, da več nikoli ne bodo intimni, drugi postanejo promiskuitetni v smislu, da želijo pridobiti nadzor nazaj. Nekateri namerno ne gledajo na svojo varnost in dobrobit ter se postavljajo v situacije, ki so lahko zelo izkoriščevalske in nevarne. Posledice na spolno življenje so lahko tako psihološke kot fizične.

In kako je pri meni? Lahko bi rekla, da imam srečo.

Moj napad ni imel posebnih negativnih učinkov name, le enega presenetljivega. In zdaj vem, zakaj je tako, zato se lahko neham počutiti krivo in prestrašeno ter se končno – tri leta po mojem posilstvu –  prepustim svojemu spolnemu življenju v vsej njegovi veličini.

Si bila tudi sama žrtev spolnega nasilja? Ne zapri se vase, poišči pomoč! Vedi, da v stiski nisi sama. Šok po prestani izkušnji je za žrtev težko breme, zato je najbolje, da se o tem pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Se ne moreš zaupati nikomur? Pokliči SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja na 080 11 55.

Prirejeno in prevedeno po Cosmopolitan UK

*Ime je spremenjeno

Preberi še: Ženska, ki jo moški najpogosteje izberejo za ljubico, je ...

Priporočamo tudi: Slovenke so spregovorile: TO bi najraje spremenile pri svojem partnerju

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ