"Obupana sva, ljubiva se in prepirava. Kdaj je čas za razhod?"

13. 4. 2016
"Obupana sva, ljubiva se in prepirava. Kdaj je čas za razhod?" (foto: Profimedia)
Profimedia

Naša bralka se je znašla v stiski zaradi težav v partnerskem odnosu, saj s fantom nimata moči da bi se kljub pogostim prepirom razšla. Kaj naj storita, svetuje zakonska in družinska terapevtka Alenka Lanz iz centra Toplina.

"Pozdravljeni. S fantom sva skupaj 2 leti in nekako sva se znašla v začaranem krogu. Vse se vrti in vrti točno tako, kot da je najino življenje vrtiljak, midva pa sva na njem in nikakor ne morava dol.

Torej, tako se je vse skupaj začelo: sladka zgodbica, nora zaljubljenost, dogodivščine, nabiranje izkušenj..in kaj sledi? Razočaranje.

Enostavno se več ne prepoznava. Včasih si rečeva: to ni on/ona v katerega sem se zaljubil/a. In res je, zdi se mi, da ne dela več stvari, ki so me včasih pri njem tako močno osrečevale, moti me njegov karakter, ki se je nekaj malega spremenil, nekaj malega pa jaz vidim drugače.

Zakaj potem zveza? Zakaj v zvezo, če iz pravljice nastane nočna mora?  Zakaj je vredno zapraviti čas na začetku za popolnost, če pa prideš v realnost, ki pa ni več tako lepa in sladka?

Prepirava se za vsako stvar, se pobotava, pride nova stvar in prepir spet nadaljujeva. Za vsako malenkost se začneva prepirati.

Kljub vsem spremembam, pa še vedno, ko ga pogledam, čutim do njega veliko ljubezni, ne znava si predstavljati več življenja drug brez drugega.

Hotela sva iti že narazen, ampak nisva dovolj močna za to. Še vedno imava med seboj močno vez, ki je ne gre zlahka pretrgati. Obupana sva že, saj ne veva, če bo sploh kdaj konec prepirov.

Dobro se zavedava, da sva na koncu, zavedava pa se tudi , da sva med seboj močno povezana in se imava rada. Torej? Srce ali glava? Kaj menite?

Naj poslušam srce, ki me z vsakim dnem vodi do njega ali naj poslušam glavo, ki mi pravi, da naj obupam in grem dalje brez njega? Hvala za vašo pomoč in lep pozdrav!"

Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka iz centra Toplina, svetuje ...

"Pozdravljeni, draga bralka! Hvala za vaše pismo in izkazano zaupanje. Verjamem, da ste zelo zmedeni in ne veste, kaj narediti. Zaljubljenost vas je minila, veliko se je spremenilo in stalni prepiri vaju oba s fantom izčrpavajo. Dvomita, ali sta sploh še za skupaj.

Sami to stanje opisujete kot vrtiljak, ki se kar vrti in vidva sta na njem. V vaših besedah se čuti ogromno nemoči, obupa, pa tudi žalosti in razočaranja nad vsem, kar se vama dogaja.lanz

Vseh teh čutenj na začetku zveze seveda niste čutili, saj ste bili zaljubljeni. Lahko ste prvič v življenju čutili tako silovito povezanost in pripadnost nekomu, ki vam je spodnesel tla pod nogami in obarval svet v povsem nove odtenke. Takrat se je zdelo, kot da živite v pravljici, ki bo trajala večno, on pa je vaš princ, tako popoln, skrben in ljubeč.

Mogoče sta na začetku drug o drugem vedela zelo malo, pa sta se vseeno zaljubila. Vendar če pogledava natančneje, ste se zaljubili v neko idealno predstavo o tem, kakšen naj bi vaš fant bil. Prav zato ste lahko doživljali tako močno zlitje, vajin odnos pa kot idealen.

Drug drugemu sta zelo ljubeče odgovorila na temeljne potrebe po tem, da sta slišana, sprejeta in ljubljena ne glede na vse.

Ker pa zaljubljenost ni nekaj, kar bi lahko trajalo večno in v sebi nosi le dober potencial za razvoj prave ljubezni, je občutek te silne pripadnosti in povezanosti počasi zbledel. Pričeli so se prvi mali prepiri, ki so prinesli žalost, jezo in razočaranje. Vse tisto, kar je bilo prej idealizirano, je pričelo dobivati zelo realno podobo.

Mogoče ste se zmedeno spraševali, ali je vaš fant sploh še oseba, v katero ste se zaljubili, ter kako se je lahko v tem kratkem času tako spremenil. Vendar se on ni veliko spremenil, le vam je zbledela zaljubljenost v idealno podobo o njem, ki pa ima bolj malo skupnega s tem, kdo on v resnici je. In obratno; tudi vaš fant je pričel na novo odkrivati, kdo vi pravzaprav ste.

Neizbežno so se pričele kazati vse razlike med vama, ki jih v zaljubljenosti niti nista slutila. Sledila so prva razočaranja in prepiri. Nekje v podzavesti pa se je pojavila potreba po tem, da bi partnerja spremenili, saj ste si želeli, da bi ustrezal tej prvotni, idealizirani podobi o njem, v katero ste se zaljubili.

Lahko na nek način še vedno hrepenite po tej zaljubljenosti, ki vaju je povezovala na začetku. Ker pa ljudje rastemo, naši odnosi pa so živi in se razvijajo, je nemogoče pričakovati, da bodo stvari take, kot na začetku.

Vsi ti prepiri, ki jih sedaj doživljata, so pravzaprav zapleti, ki kličejo po razrešitvi nekih težjih čutenj in potreb, ki so spodaj. Na tej točki vas povabim, da najprej pri sebi premislite, zaradi česa se zapletate v te prepire?

Kaj bi želeli dobiti od fanta? Kaj vam manjka? Bi lahko skupaj ugotovila, katere potrebe so spodaj? Kateri strahovi ostajajo neizraženi? Katera čustva kličejo po tem, da se ubesedijo, katere rane zaradi teh prepirov ostajajo odprte?

Tam, kjer se par tako zaplete v prepire, je vedno prisotno tudi razvrednotenje sebe in drugega. Pa si noben od vaju tega ne zasluži in do konca krivično bi bilo, če bi vztrajala v razreševanju sporov na način, ki preverjeno ne deluje. Torej bo potrebno najti neko novo pot.

Prepiri so pravzaprav klic po razrešitvi čutenj, ki so velikokrat povezana z zelo osnovnimi potrebami po tem, da se ob nekom počutimo sprejete, ljubljene in slišane.

Zanimivo bi bilo pogledati tudi, kako so te potrebe povezane z ranami iz otroštva. Če se doma nismo čutili upoštevane, slišane, sprejete in ljubljene, bomo to iskali v odraslih intimnih odnosih, ki imajo vso moč, da odgovorijo na ta hrepenenja in zacelijo rane.

Zaljubljenost pravzaprav to je; je ponovitev zlitja in otroških čutenj, ki smo jih nekoč doživljali ob mami in očetu. Če nam je takrat kaj manjkalo, bomo celo življenje iskali in hrepeneli po tem. Ker pa je v odraslosti krivično pričakovati, da nam bo partner v celoti dal tisto, kar iščemo, se lahko zapletemo v dolgotrajne in nemogoče prepire. Prepiri so torej le zapleti, ki kličejo po razrešitvi temeljnih potreb in čutenj.

Sedaj ste pred izzivom. Vse bolj prepoznavate, da sta si s fantom različna. Pri tem ne gre za vprašanje, ali izbrati srce ali glavo. Pogumno se bo potrebno vprašati, ali lahko te razlike v polnosti prepoznate in jih sprejmete?

Se lahko ob fantu, kljub vsem razlikam, še naprej razvijate? Ali se razvija tudi vajin odnos? Lahko ne glede na vse razlike, ohranita naklonjenost, pripadnost in ljubezen drug do drugega? Sta ustvarila dovolj varen prostor, da lahko zrasteta iz teh prepirov močnejša in bolj povezana? To so vprašanja, na katera si potrebujete odgovoriti.

Če na poti ugotovite, da razlik ne morete sprejeti, ni z vami nič narobe, kot ni nič narobe z vašim fantom. Kot dva odrasla, zrela človeka sta ugotovila, da so razlike prevelike in bosta pot nadaljevala vsak zase. V tem primeru vas čaka tudi proces žalovanja in okrevanja, ki pa bo vseeno lažji, kot če zaradi strahu pred izgubo vztrajate v odnosu, ki vas ne zadovoljuje in dela nesrečne.

Draga bralka, v težki situaciji, to je res. Vendar niste tako nemočni kot se zdi. Odgovorni ste za svoje življenje in zato imate vso moč, da ga živite tako, kot si ga želite. Ne zaslužite si, da se vrtite na vrtiljaku "ljubezni" toliko časa, da vam na koncu ostane le še bolečina in pogorišče. Zaslužite si veliko več, kot to. Želim vam veliko moči in poguma na vaši poti!"

Si se tudi sama znašla v kakšni življenjski stiski, pa ne veš, kako naprej?

Svoje vprašanje pošlji na alenka.lanz@toplina.net, z veseljem ti bomo odgovorili in pomagali.

Če bi se rada z Alenko pogovorila osebno, pa te toplo vabimo, da obiščeš spletno stran centra Toplina ali slediš njihovemu Facebook profilu, kjer boš našla še več tovrstnih vsebin.

...

Preberi še: "Kaj naj, imam super fanta, a mislim na drugega, storila sem tudi splav"

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"