Obsesivne misli, ki ne dajo spati

Glede na študijo dr. Judith Herman so posttravmatske reakcije, ki izhajajo iz izdajstva oziroma prevare, v pomembnih odnosih po večini zelo težavne, zelo težavno in po navadi dolgotrajno pa je tudi okrevanje.

Dvakrat izdani

Prevarani partnerji so še posebno ranljivi, saj so ravno partnerji, h katerim so se v težkih trenutkih najraje oziroma najlažje obračali po pomoč, postali vir nevarnosti. Po drugi strani pa se velikokrat zgodi, da vpleteni partnerji ne morejo ostati v zvezi z zakonskimi partnerji, ker vedo, da so vzrok tej nevzdržni bolečini.

Ko čas teče prepočasi

V prvem letu po razkritju imajo prevarani partnerji boleča mentalna, fizična in čustvena nihanja.

Morda misliš, da delaš vse, kot bi morala:

• več se pogovarjaš in tudi afera se je končala.

Povsem normalno je, da imaš te posttravmatske reakcije, ki pa bodo sčasoma izginile. Najprej se bo zmanjšala njihova pogostost, nato tudi intenziteta; sčasoma ne boš več čutila, da lezeš nazaj, namesto da bi napredovala.

Po(st)travma

Posttravmatske reakcije lahko povežemo v tri skupine:

• Ponavljajoči se in vsiljivi spomini na ­dogodek, ki vključujejo podobe, misli in ­zaznave.

• Izogibanje dražljajem, ki so povezani s travmo, in otopelost.

• Stalni simptomi čezmerne vzdraženosti, ki se izražajo kot motnja spanja, razdražljivost ali izpadi jeze, težava s koncentracijo, pretirano budnostjo oziroma nespečnostjo in pretirani alarmni odzivi.

Vsiljivi spomini

To je prva skupina posttravmatskih reakcij.

Do vsiljivih spominov vodijo travmatične slike, ki so združene z izdajstvom. To je lahko trenutek razkritja afere, sum na intimnost v aferi ali pa laži, ki sledijo razkritju. Ko se vam travmatični trenutki vsiljujejo v spominih ali sanjah, znova doživljaš mentalno stisko teh travmatičnih dogodkov. TV-pogovorne oddaje, ljubezenske pesmi ali povsem navadni predmeti, ki so bili pred razkritjem povsem nenevarni, so zdaj naelektreni z bolečino prevare. Ljubezenski prizori v filmih lahko ustvarijo žive slike prepovedanega seksa. Besede, izrečene v povsem domoljubnem govoru, kot na primer 'lojalnost', lahko spodbudijo celo ­vrsto vsiljivih misli.

Obsesije

Prevarani partnerji ne nehajo biti obsedeni z afero, vse dokler nimajo vseh odgovorov, kar pa lahko traja mesece.

Laži in neodgovorjena vprašanja se jim ves čas pletejo po glavi. Razvijejo kompleks vizualnih slik, odlomke pogovorov in spominov, ki jih ne vodijo do nikakršnih zaključkov. V odkrivanje prejšnjih laži vlagajo veliko energije. Sprašujejo in znova in znova proučujejo vse podrobnosti skupnega življenja s partnerjem, zato da bi rekonstruirali pravo resnico.

Preučevanje zgodovine

Prevarani partner začne sestavljati slike preteklih laži v bolj jasno sliko same prevare. Če kaj pozabijo, je zastrašujoče.

Medtem ko se ukvarjajo z razbitimi domnevami, znova preučujejo tudi celotno zgodovino zakona.

Vsiljive misli

Potreba po rekapitulaciji in premlevanju dogodkov povzroči, da se ti dogodki znova in znova ponavljajo v mislih kot neskončen krog podrobnosti. Občutek, ki ga prinašajo obsesivne misli, je grozen, vendar ponuja iluzorne odgovore. Obsesivnost je način, kako ohraniti stvari v glavi – tam je varno.

Edini način, da se boš začela zdraviti, pa je ta, da resnično začutiš bolečino.

Zatiralci proti preganjalcem

Kar pravilo je skoraj, da se ob čustvenem stresu ženske nagibajo k obsesijam oziroma preganjavici, moški pa k zatiranju.

Moški po navadi rečejo: "Most bom prečkal, ko bom prišel do njega," ženske pa po navadi najprej vprašajo: "Kaj je na poti do mosta? Iz česa je most sestavljen? Kaj je na drugi strani?"

Razmišljevalec analizira, ponovno analizira in govori o vznemirjajočih dogodkih, medtem ko si zatiralci govorijo, naj ne razmišljajo o tem. Ko pa pride do afere, nezvesti partner zatira in prevarani partner preganja, ne glede na spol.

Da bi ušli odgovornosti, lahko vpleteni partnerji 'uporabljajo' pozabljivost tako, da zanikajo ali minimalizirajo moč izdajstva. Pred razkritjem vpleteni partnerji naredijo vse, da odklonijo ali odvrnejo 'naivne' partnerjeve skrbi ali sumničavost. Po razkritju afere lahko poskušajo zagotoviti dokaze o svoji nedolžnosti tako, da izkazujejo rutinska opravičila, zatrjujejo, da je bila afera maj­hna in ni ničesar pomenila, preusmerijo krivdo na prevaranega zakonca ali vztrajajo, da je bilo dovolj govorjenja o tem in da je treba iti dalje. Naredijo vse, da bi se ­izognili krivdi.

Skrivnosti podkrepijo obsesije

Četudi bi si nezvesti partnerji želeli spraviti temo o nezvestobi v zaklenjen prostor, lahko prav tako doživljajo vsiljive misli in obsesivne spomine. Obsedeni lahko postanejo z mislimi o zunajzakonskem partnerju ali pa o svojem skrivnem življenju. Ker skrivnosti podkrepijo obsesije, se obsesivne misli o njihovi ljubici oziroma ljubimcu še stop­njujejo z izmikanjem pogovora o aferi. Deljenje informacij o aferi omogoči obema partnerjema hitrejše okrevanje.

Zavrnitev podkrepi obsesije

Zapuščeni zunajzakonski partnerji prav tako lahko postanejo obsesivni. 'Svoje' partnerje kličejo po telefonu, jim pišejo elektronska sporočila ali jih mimogrede obiščejo na domu ali v službi. Težko sprejmejo, da je nečesa, kar jim je toliko pomenilo, resnično konec. Hladno in jasno sporočilo od poročenega partnerja je nujno potrebno, da se konča ta enostranska strastna navezanost, ki preprečuje vsem trem stranem, da nadaljujejo s svojimi življenji. Vsak v zunajzakonskem trikotniku bo zvezan v preteklosti, dokler afera ne bo resnično končana.

Več o okrevanju po prevari izpod peresa mag. Veronike Seles si lahko prebereš v novi in v nekaj prihodnjih Lisah.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord