Ena zadnjih ameriških raziskav dokazuje, da priznavanje moči svobodne volje spodbuja pri ljudeh poštenost.
To, da spremenjen občutek za odgovornost spremeni tudi vedenje ljudi, je znano. Kaj pa se zgodi, ko ljudje verjamejo, da na svoje odločitve ne morejo vplivati in da je njihovo vedenje predestinirano?
Fatalisti pogosteje neetični
Prav to je bila tema nedavne raziskave, v kateri sta psihologinja Kathleen Vohs z univerze v Minnesoti, in psiholog Jonathan Schooler z univerze British Columbia v dveh različnih eksperimentih raziskovala vpliv fatalističnega načina razmišljanja na neetično vedenje posameznikov.
Tako Vohs kot Schooler sta skušala ugotoviti, ali bi sicer pošteni ljudje pričeli varati in lagati, če bi njihovo svobodno voljo ustrezno zmanipulirali. Zato sta svoje študente – prostovoljce postavila pred poseben matematičen izziv.
Priložnost in vdanost v usodo
Nenavadni izpit iz matematike je potekal tako, da so se matematične naloge prikazale na ekranu računalnika, prostovoljcem pa sta povedala tudi, da se bodo na ekranu izpisali tudi rezultati naloge, do katerih so ti imeli dostop, a jih naj ne bi izrabljali.
Raziskovalcev pri tem seveda ni zanimalo, koliko nalog bodo pravilno rešili študentje, temveč predvsem, ali bodo pri izpolnjevanju testa goljufali s pomočjo rezultatov ali ne.
Izkazalo se je, da so tisti, ki niso prav močno verjeli v to, da so lahko sami kreator svojega življenja, goljufali bolj pogosto kot tisti, ki so verjeli v moč svobodne volje.
Ključ je osebno prepričanje
V drugem ekperimentu pa je oba psihologa zanimalo, ali se za goljufivim vedenjem ljudi skriva jasna namera in z njo trud.
Zato sta prostovoljcem nastavila dvojno ‘past’:
- pri reševanju težkega kognitivnega testa so prostovoljce pustili brez nadzora,
- po končanem testu pa so se ti sami ocenili in se nagradili z 1 dolarjem za vsak pravilni odgovor. Da bi prišli do tega denarja, so se morali sprehoditi čez celo sobo in si ga vzeti iz večje ovojnice.
Tudi rezultati tega eksperimenta so jasno pokazali, da je vera v svobodno voljo odigrala pomembno vlogo v eksperimentu. Bolj suvereni študentje so si občutno manj pogosto lastili neupravičena izplačila kot tisti, ki so bili prepričani, da na svoje vedenje nimajo vpliva.
Ker takšen pač je?
Takšne premise očitno najdemo pri fenomenih laganja, goljufanja in drugih nepoštenih vedenjskih vzorcih, in če izsledke te raziskave preselimo še v razmerja, bi to kaj lahko razložilo tudi, zakaj toliko ljudi vara svoje partnerje.
Dolga leta je npr. veljalo, in moški so se na to radi zgovarjali, da je takšna pač moška natura in da si tu ne morejo pomagati. A ker se zadnja leta vse pogosteje dogaja tudi, da ljudje verjamejo, da smo takšni po naravi kar vsi ljudje in da je čustvom in strastem praktično ‘nemogoče’ vladati, se vseprisotnosti varanja res ne gre čuditi.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
