Am ... Kako, prosim? To je zgodba ženske, ki je z moževo ljubico postala prijateljica in jo brez oklevanja sprejela za svojo družinsko članico!
Sprva nas je zapis, ki ga boš prebrala v nadaljevanju, nekoliko presenetil, a ko smo ga prebrali ponovno ... hja, kaj naj rečemo? Se naša čustva niso prav nič spremenila. 🙈 A vendar družini očitno gre precej dobro!
Preberi, kako je neka ženska moževo ljubico sprejela za članico svoje družine in z njo postala prijateljica. 👇
"Moj mož se je začel z njo dobivati kakšno leto nazaj in od takrat je postala ena mojih najboljših prijateljic. Nikoli nisem bila privrženka monogamije in z večino preteklih partnerjev sem bila v relativno odprtih razmerjih. Ko sem pred osmimi leti spoznala svojega moža – spolno neopredeljeno, binarno osebo z invalidnostjo – je razumel, ko sem rekla, da nisem za dolgotrajno monogamijo.
Poročila sva se nekje šest mesecev zatem, ko sva se spoznala, v prvi vrsti zaradi zdravstvenega zavarovanja. Moj mož je bil samski oče treh otrok in četudi se je zdelo nepremišljeno, se nas je vseh pet dobro ujelo in vedela sva, da bova skupaj dolgo časa.
Na začetku najinega zakona, ko sva se še prilagajala na najin nov status in sem se še navajala na to, da sem kar naenkrat postala starš, sva se odločila osredotočiti le na družino, ki sva jo začela ustvarjati.
Zato sva se dogovorila, da bova začasno monogamna, kljub temu pa sva se strinjala, da bova hkrati gradila temelje za bolj odprto razmerje.
Sčasoma sva zrahljala parametre najinega razmerja in med počitnicami sem se občasno dobila s kom drugim, a nihče izmed naju ni imel energije, da bi naredil kaj več kot to. Strinjala sva se, da preden se s kom zapleteva, za to poveva drug drugemu, a se to nikoli ni zgodilo. Preprosto za to nisva imela energije.
Po nekaj letih zakona se nama je rodil še en otrok, zaradi česar sva imela še manj energije za zmenke z drugimi. Poleg tega pa se še tako hitro po porodu nisem počutila ravno najbolj seksi. Zato je bilo najino razmerje praktično večinoma monogamno. Na srečo pa so otroci zrasli in so posledično potrebovali manj pozornosti, zato sva naslednjih nekaj let imela nekoliko več časa za zmenke.
Težko je razumeti najino dinamiko, če ne razumeš naju kot osebi, ampak s partnerjem sva si zelo različna.
On je ljubeč srček, ki mi ves čas želi izkazovati ljubezen. Jaz, če sem iskrena, pa sem oseba, ki potrebuje veliko časa zase. A vendar nama gre dobro.
Nato pa je pred enim letom moj mož na Tinderju spoznal Elizabeto in njunega prvega zmenka sem se zelo veselila. Morda nekateri ljudje to težko razumejo, ampak bila sem resnično srečna zanj, da bo spoznal osebo, s katero se bo morda povezal. V primerjavi z mano je bil na tem področju nov.
Čeprav se imava zelo rada in imava veliko skupnega, pa – tako kot mnogi drugi pari – težko zadovoljiva čisto vse potrebe drug drugega.
Sama sem ga dobesedno spodbujala, da se poveže z nekom, ki ima podobne interese kot on (pa jih jaz recimo nisem imela).
Za to, da prav tako občasno seksata, mi pravzaprav ni veliko mar, saj to ne vpliva na moje razmerje z njim oziroma najina čustva, ki jih gojiva drug do drugega.
Nekateri ljudje tega ne bodo razumeli, a midva sva srečna.
Sčasoma sem tudi sama spoznala Elizabeto. Ker mi je mož o njej veliko pripovedoval, sem že prej vedela, da mi bo všeč. Eden izmed razlogov, zakaj se najina poliamorija [razlago pojma preberi na dnu članka, op. a.] obnese, je, da ima moj mož brezhiben okus.
Z Elizabeto sva si zelo podobni; obe sva pametni, znava izraziti svoje mnenje in sva glasni. Kot oseba, ki je prav tako predana poliamoriji, Elizabeta ceni neposredno komunikacijo.
In kakšna je skrivnost najinega odnosa?
Obe (no, pogosteje jaz) znava povedati, ko katera izmed naju potrebuje nekaj časa zase ali pa se počuti zapostavljeno in potrebuje več časa z mojim možem. In ona ve, da to nima nič opraviti z njo oziroma tem, kako čutim do nje, ampak gre preprosto za to, kaj sama potrebujem.
Zdaj je Elizabeta del naše družine in dojemam jo kot svojo sestro.
Tako kot midva z možem, je tudi ona spolno neopredeljena oseba z invalidnostjo ter razume, kdo smo kot družina in kakšna so naša življenja.
Ko so jo najini otroci spoznali, so že nekaj časa vedeli, da sva z možem poliamorna. A vendar je bila Elizabeta prva oseba, ki je bila dovolj resna, da sva jo predstavila otrokom.
Sama z njo nimam romantičnega odnosa in verjetno boste zdaj zelo razočarani, ko vam povem, kako redko tukaj v resnici pride do seksa (štirje otroci, se še spomnite?). Elizabeta običajno pri nas prespi enkrat ali dvakrat tedensko, in to v sobi za goste, sama. Določila sva namreč nekaj pravil, kar pomeni, da ko so otroci doma, ne motimo njihove rutine.
Elizabeto imam iskreno rada, saj je del naše družine, a včasih kljub temu še vedno občutim ljubosumje.
Definitivno pridejo trenutki, ko se onadva družita, jaz pa si želim, da bi lahko čas preživela z mojim možem, a vendar se to zgodi zelo redko.
Pravzaprav imava zdaj več časa zase kot prej, saj lahko Elizabeta pazi najine otroke, medtem ko se midva odpraviva na zmenek ali vikend oddih. Čas in energija sta omejena in včasih pride do napetosti, saj ne enega ne drugega nikoli ni dovolj, a vendar se vsi skupaj trudimo, da vsak dobi tisto, kar potrebuje.
Tako kot v vsakem tesnem razmerju, seveda tudi pri nas pride do konfliktov. Še posebej, ker Elizabeta veliko časa preživi pri nas in na nek način prevzame vlogo starša, midve pa včasih določene stvari počneva drugače. Na primer, če se jaz strinjam s tem, da moj 5-letnik vzame prigrizek, ko si ga zaželi, in ona takrat kuha kosilo, ne želi (kar je sicer razumljivo), da si uniči apetit.
A vendar se tudi te zadeve da enostavno rešiti – ko kuha ona, mora on počakati, sicer pa jaz nimam težav s prigrizki. Najtežje je določiti in uvesti različne pristope ter se domisliti rešitve, ki odgovarja vsem.
Pomaga že to, da Elizabeta spoštuje dejstvo, da sva midva starša, jaz pa se ves čas trudim opominjati tudi samo sebe, da želi otrokom le najboljše.
Različnim ljudem odgovarjajo različne stvari. Resnično mi ni mar, kaj počnejo drugi ljudje, in menim, da tudi drugih ne bi smelo brigati, kaj počnemo mi. Poliamorija definitivno zahteva trud, ki ga monogamija ne. Popolnoma v redu je, če ti takšna dinamika ne odgovarja.
Mi zaenkrat tako živimo iz dneva v dan in naši družini takšno razmerje ta trenutek povsem ustreza. In to je vse, kar je pomembno."
Kaj je poliamorija?
Kot so pred leti zapisali na portalu elle.si, je to oblika partnerstva, ki temelji na širšem krogu dolgotrajnih ljubezenskih stikov, organiziranih na iskren in sporazumen način. Poliamorni odnosi temeljijo na dolgoročnem vzdrževanju intimnih in seksualnih odnosov z več partnerji hkrati.
V takšni zvezi posameznik v določenem obdobju ljubi več kot eno osebo, z njo pa ima lahko različen odnos: seksualnega, čustvenega ali različne kombinacije.
Po predlogi Katie Tastrom
){kind=link}