Komunikacija lahko odnose gradi ali pa razdira

Hodim po cesti in slišim pogovor treh deklet. Prva reče: "Spet mi je pisal sms, napisal je: 'Hej, kako si?'. Kar nekaj. Sem takoj zbrisala, mu ne bom nič odgovorila. Po tem, kako sva nazadnje končala in kako nespoštljivo se je vedel do mene, mu bom zdaj pokazala, kako se počutim."

Komunikacija lahko odnose gradi ali pa razdira (foto: Profimedia) Profimedia
28. 4. 2015

Druga odgovori: "Ampak pri meni je drugače ..." Reče spet prva: "Ne ne, isto je. Nespoštljivo dela s teboj. In bi morala isto narediti kot sem jaz – pritisniti na tipko 'ignore'"

Najbrž si tudi sama že kdaj kaj podobnega slišala, morda to doživela, naredila tako. Pa to res pelje v pravo smer - namreč v to, da se bolje počutiš, da si prav ravnala v neki situaciji? Je tipka 'ignore' prava tipka?

Težava je v tem, da se ne znamo sporazumevati.

Velikokrat nam je pomembno samo to, da smo povedali svoje, ostalo pa nam ni nič važno – ali nas je drugi razumel, kaj smo hoteli povedati, ali mi razumemo drugega oziroma še prej, ali ga sploh poslušamo, ZARES poslušamo?

Velikokrat pride do konfliktov ravno zaradi tega, ker se ne potrudimo, da bi nas drugi razumeli in ker ne prisluhnemo drugemu, kaj želi povedati. Vsak od nas je v svojem svetu in gleda na neko stvar iz svoje pozicije.

Da bi te drugi razumel, zakaj si nekaj naredila tako in tako, mu moraš to razložiti.

To pomeni:

· Si vzeti čas za pogovor (ne pa zavpiti tako mimogrede in potem reči "pa saj sem ti povedal/a");

· Naravnati se na sogovornika;

· Mu razložiti na način, ki je njemu blizu in tako, da te bo razumel (če osebo dobro poznaš, potem veš, kako mu povedati);

· Poslušati, kaj bo povedal (tako vidiš, ali te je razumel in dobiš še njegov pogled na situacijo).

Z vsem tem se med dvema gradi in raste zaupanje, raste tudi njun odnos. Tak odnos temelji na resnici in spoštovanju, kar sta trdna temelja za zdrave odnose.

Če se vrnemo na primer iz uvodnega dela - način, da nekomu ne odgovoriš, pa ne glede na to, kaj je bilo, mu kažeš nespoštovanje. Seveda je težko – prizadeta si, jezna in žalostna, a vprašaj se, kako je pa drugemu? Najbrž podobno ...

Resnica je, da si v sebi vsi želimo ljubezni in spoštovanja, le naši strahovi so tisti, ki nam pogosto preprečujejo, da bi to dosegli - potem se pa vedemo prevzetno in naduto do tistega, ki ga v resnici ljubimo na primer. Iz same nemoči odreagiramo z jezo, v resnici pa smo tako močno prestrašeni in osamljeni.

Če odreagiraš z jezo, dobiš na drugi strani jezo. Če pa odreagiraš z razumevanjem in sočutjem, se na drugi strani nekaj premakne – dotakneš se drugega, dotakneš se njegovega srca.

Ženske smo tiste, ki so nam bile v zibelko položene lastnosti, kot so potrpežljivost, sočutje, toplina, razumevanje, zato je naša naloga kot ženske, da to tudi živimo in izžarevamo, najprej do sebe in nato še v svoje življenje, v svoje odnose z drugimi.

Napisala: Tinkara Filač, svetovalka za zdrave odnose
zdraviodnosi.blogspot.com

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri