Če bi pari poznali TOLE, bi jih 40-55% manj šlo narazen!

Ljubiti in biti ljubljen spada med naša najbogatejša doživetja. Če k temu dodamo še nekaj stranskih produktov razmerja, kot so intimnost, tovarištvo, sprejetost, podporo ...

Če bi pari poznali TOLE, bi jih 40-55% manj šlo narazen! (foto: Unsplash.com/Kirill Suntsov) Unsplash.com/Kirill Suntsov
1. 9. 2018

... pa imeti nekoga, ki te tolaži, ko si žalostna, ki te spodbuja, ko si negotova, in ki s tabo deli vznemirjenje, kadar se zgodi nekaj dobrega.

In potem je tu še spolna izpolnitev, ki nam jo ponuja narava sama, ter nenazadnje zadovoljstvo ob tem, da bi lahko imela s partnerjem tudi skupno prihodnost, družino, morda nekoč tudi otroke.

A če nam ljubezen prinaša in pomeni tako zelo veliko, zakaj je potem vse skupaj včasih tako zelo težko?

Zakaj gre od 40 do 55 odstotkov parov slej ko prej narazen? Zakaj je toliko nesrečnih zakonov?

Kognitivni terapevt Aaron T. Beck s Centra za kognitivno terapijo Univerze v Pensilvaniji meni, da je razlog dejstvo, da žal samo ljubezen enostavno ni dovolj!

Gradniki srečne zveze!

"Za srečno zvezo so ključne posebne osebnostne lastnosti: pripadnost, občutljivost, širokosrčnost, pozornost, lojalnost, odgovornost in zanesljivost," trdi Beck.

"Partnerja morata sodelovati, sklepati kompromise in se držati skupnih odločitev. Znati morata sprejemati in odpuščati, biti prožna, strpna do pomankljiovsti, napak in posebnosti drugega."

Šele ko te vrline nekaj časa gojita v razmerju drug z drugim, se zveza zares razvija in dozori.

In razdiralci razmerij!

Žal pa ima veliko razmerij svojevrstne težave z utrjevanjem naštetih gradnikov.

Za prve razpoke v odnosu v prvi vrsti poskrbijo že izkrivljena razmišjanja in šumi v komunikaciji.

Negativno mišljenje kmalu razblini idealizacijo, ki ji je botrovala zaljubljenost.

Razočaranju sledi trk različnih perspektiv, vsiljevanje togih pričakovanj in pravil, poglobijo se motnje v sporazumevanju, prihaja do sporov ob sprejemanju pomembnih odločitev, jeza, samouničujoče vedenje in nato tudi sovražnost.

Prav sovražnost pa je nenazadnje tista, ki pare razdvaja.

Branje misli

Takole pa je vse skupaj začne krhati v praksi:

Lois, privlačna mlada ženska, si skuša pojasniti, zakaj je zaročenec Peter med potjo domov z neke zabave tako molčeč:

"Nič ne reče ... gotovo je jezen name ... morala sem storiti nekaj, s čimer sem ga užalila ... Peter ne bo nehal biti jezen name ... in nazadnje bo končal najino zvezo!"

Toda Lois je bila v zmoti. Ujela se je v mrežo sklepov o nevidnih vzrokih in o posledicah, ki jih ni mogla poznati. Neka druga ženska bi v isti situaciji morda preprosto rekla:

"Petra bo slaba volja verjetno v nekaj minutah minila."

A ker je Lois le Lois, si je Petrovo vedenje razložila tako, kot si ga je razložila. In ko je naposled Peter, ki je bil zgolj zamišljen zaradi nekega dogodka v svoji službi, spregovoril, se je ona začela kujati in se ni hotela pogovarjati. Ker mu ni odgovorila, se je ujezil on in jo pričel kritizirati, kar je Lois vzela kot potrditev svojega branja njegovih misli in se počutila še slabše.

"Peter se me je naveličal."

Napačni sklepi

Če bi Lois lahko ocenila vse očitnosti dane situacije, preden je sklenila, da 'jo Peter zagotovo zapušča', bi bile takšne napake precej manj verjetne.

A dejstvo je, da imamo le redko čas skrbno pretehtati svoja logična sklepanja, saj se zanašamo na naglo presojo 'branja znamenj.'

Ta znamenja pa so le drobci podatkov (zgolj nekaj besed ali kretnja), ki jih prehitro prevedemo v uporabno informacijo:

  • "Na primer: časnik v tujem jeziku je sestavljen iz vrstic tiskanih znakov, vendar ti znaki ne pomenijo nič, če jezika ne znamo brati. Če hočemo tisto, kar vidimo, spremeniti v nekaj razumljivega, moramo uporabiti kodirni sistem. Če so v natisnjenem napake, ali če so napake v našem kodirnem sistemu, ali če tega zaradi neizkušenosti ali utrujenosti ne uporabimo pravilno, potem bo rezultat napačna informacija in seveda zmoten sklep."

Tudi dobro mislečim, ljubečim partnerjem pa se lahko zgodi, da se zgolj zaradi takšnih napačnih razlag sprejo in prizadanejo drug drugega.

Včasih je dovolj že slaba komunikacija, drugič pride do nesporazumov zaradi nepremišljenega dejanja, brez iskrenega pogovora o tem, kaj je kdo od partnerjev v danem trenutku V RESNICI mislil in čutil, pa je hitro tu ena prvih razpok v potencialno srečnem razmerju.

Na dano temo si lahko več prebereš v knjigi Samo ljubezen ni dovolj - kako s kognitivno terapijo reševati nesporazume, spore in težave parov, ki jo je podpisal Aaron T. Beck. Knjiga temelji na primerih in vključuje dejanske navedke iz pogovorov s pari, ki jih je terapevt s kolegi zabeležil med svetovanji.

Fotografija: Unsplash.com/@Kirill Suntsov

Preberi še: Na naslovnici novega Cosma Bar Rafaeli! Poglej, zakaj je uspela v življenju ...

Priporočamo tudi: Izvedeli smo, kje sta dopustovala Meghan in Harry (in našli fotografije!)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri