Čarobnost različnosti

Najnovejše raziskave kažejo, da si ljudje iščemo sebi podobne ljubezenske partnerje. Kako se potem obnesejo razmerja, ki temeljijo na razlikah?

28. 7. 2005

Predstavljaj si, da bi se rada odpravila na zabavo, na kateri bodo vrteli popularno glasbo po tvojem okusu. Tvoj dragi pa je žal precej izbirčen in prisega le na dobri stari alternativni rok, kar pomeni, da niti slučajno ne bo šel s tabo, tudi če ga lepo pogledaš in se bolj za šalo kot zares spustiš celo na kolena. Kaj storiti?

“Prav nič,” meni Andreja, ki se je tudi sama znašla v podobnem položaju. Njen fant, zapriseženi alternativec, ki zaradi svojega izbranega glasbenega okusa ne more poslušati niti radia, je pred dvema letoma za nič na svetu ni hotel spremljati na koncert skupine Simply Red. Zato se je tja raje odpravila s prijateljicami.

“Nobenega cirkusa nisem delala, da bi ga vendarle prepričala. Konec koncev nimam nobene pravice, da bi ga silila nekam, kamor si ne želi,” pravi Andreja, ki se istega pravila drži tudi v svojem stanovanju, ki si ga že tretje leto deli s fantom. “Doma se praviloma bolj kot na glasbo osredotočava na pogovor in druge interese, ki naju zbližujejo, in to je vsa umetnost.”

Ona vegetarijanka, on strasten kadilec

Dobro, recimo, da se je v njunem primeru še možno izogniti temi, ki ju oddaljuje. Kaj pa, če se partnerja razlikujeta v tako pomembnih stvareh, kot je prehrana ali celo politično prepričanje?

Razmerje med Tatjano in Juretom, ki v istem gospodinjstvu živita že štiri leta, bi se prav lahko končalo v kuhinji: ona je namreč vegetarijanka, medtem ko on rade volje poje kakšen sočen zrezek. Kako sta bila različne prehranjevalne navade sposobna prilagoditi drug drugemu? “Čisto preprosto: ko se kuha, se kuha vegetarijanska hrana. Če hoče Jure jesti meso, si ga pač pripravi sam in me to prav nič ne moti. Ve pa, da jaz mesa ne pripravljam,” pravi Tatjana.

Poleg razlik v prehrani se mladi par razlikuje tudi v tem, da je Jure strastni kadilec, medtem ko ona ne kadi. “Ne, ne moti me, da kadi,” pravi Tatjana, ki meni, da je skrivnost njunega harmoničnega razmerja kljub nekaterim razlikam medsebojno spoštovanje in prilagajanje. “Nihče nikogar ne posiljuje s svojimi stališči. Če hočeš komplicirati, lahko najdeš sto stvari, ki te zmotijo pri partnerju, če pa si se sposoben prilagoditi in spoštovati partnerjeve želje, ni nobenih ovir za zdrav odnos.”

Očitno nekaj podobnega velja tudi za enega najslavnejš ih parov na političnem prizorišču, republikanca Arnolda Schwarzeneggerja in njegovo ženo, Mario Shriver, potomko že po tradiciji demokratskega klana Kennedyjevih, ki ne skriva svojih svobodnjaških in naprednih prepričanj. Arnie in Maria imata za seboj že skoraj dvajsetletni zakon, v katerem so se jima rodili štirje otroci; zakrknjena demokratka pa je svojega moža z republikanskimi načeli podpirala tudi med njegovo kampanjo za guvernerja Kalifornije.

Toda po mnenju znanstvenikov so zgoraj opisani primeri zgolj nekakšne izjeme, ki naj bi potrjevale pravilo, da ‘podobno privlači podobno’. Najnovejša raziskava univerze v New Yorku namreč kaže, da so ljudje nagnjeni k iskanju partnerjev, ki so jim podobni tako po videzu in nagnjenosti k družinskemu življenju kot tudi po materialnemu bogastvu, izobrazbi, družbenem statusu ter kulturno-družbenih vzorcih. To naj bi bil tudi razlog, zakaj partnerstva, ki temeljijo na podobnosti, trajajo veliko dlje od tistih, ki temeljijo na razlikah.

Vse lepo in prav, toda, kot bomo videli v nadaljevanju, dobro uspevajo tudi razmerja, ki temeljijo na razlikah v izobrazbi, starosti, družbenem statusu, narodnosti, religiji in nenazadnje jeziku.

Izobrazba ni ovira

Mojca, po izobrazbi diplomirana sociologinja, ki je zaposlena v javnem zavodu, je že pet let in pol srečna v razmerju z Nerminom, ki je po poklicu zidar in s katerim ima štiri leta starega sina. Je razlika v izobrazbi kadar koli vplivala na njuno razmerje?

“Na začetku nama je bilo obema to precej nenavadno. On se prej nikoli ni družil z ljudmi z višjo izobrazbo, jaz pa prav tako ne z ljudmi z nižjo, saj mi takšni ljudje enostavno niso nikoli prišli na pot. Zdaj o tem sploh ne razmišljava kot o nekem problemu,” pravi Mojca in poudari, da nihče od njiju ni trpel zaradi kompleksa manjvrednosti oziroma večvrednosti, saj sta v odnos oba vstopila z jasnim vedenjem o tem, kdo sta in kaj sta.

Poleg tega Mojca meni, da razlik med ljudmi ne bi smeli vrednotiti kot nekaj dobrega ali slabega. “Vsakega človeka doživljam, kot da je nekaj čisto posebnega, in vsak zase je poseben zaklad, zato o razlikah, ki so med nama, sploh ne razmišljam,” pravi Mojca, katere partner je poleg tega še druge narodnosti in veroizpovedi (bosanski musliman), povrh pa še šest let mlajši od nje, a se v to nikoli nista posebej poglabljala.

So se morda s temi razlikami bolj obremenjevali drugi? “Na glas ni nihče ničesar rekel, verjetno pa so se vsi spraševali, kako dolgo bo najina zveza trajala. Dala pa sva vsem vedeti, da nama je vseeno, kaj si drugi mislijo.”

Darilo in breme kulturnih razlik

Mojca rada poudari, da je odnos obema prinesel veliko koristi, še posebej vesela pa je, da je spoznala bosansko-muslimanske običaje. Navdušila jo je predvsem njihova kuhinja, ki se zdaj pogosto znajde tudi na njeni mizi. Tudi Jasna, ki jo je pred osmimi leti očaral Paul, francoski študent na ljubljanski univerzi, pravi, da odnos, v katerem oba partnerja prihajata iz različnih kultur, obema prinese dodatno širino.

“Iz prve roke spoznavati, kako živijo, razmišljajo in komunicirajo ljudje v drugi državi, družbi in kulturi, je zelo zanimivo. Tako sem se zavedla, da obstaja še kaj drugega kot goveja juha in palačinke z marmelado, on pa je prav tako odkril nov svet, novo mesto, ki ima veliko prijaznejši tempo,” pravi Jasna, ki trdi, da bi o darilih, ki jih je njej dala Francija, njemu pa Slovenija, lahko napisala cele strani. Ena od večjih prednosti je bila seveda tudi ta, da sta se oba brez posebnih težav naučila govoriti partnerjev materni jezik.

Po drugi strani pa Jasna poudarja, da so kulturne razlike lahko precej zoprna zadeva. “So stvari, ki jih najbrž ne bova mogla nikoli razumeti, ker sva pač odraščala v različnih svetovih,” pravi. Vsak narod ima pač svojo kulturo, ki hočeš nočeš vpliva na njegov značaj, njegov način razmišljanja in vsakdanjega delovanja.

Tako Paula na primer moti, da smo Slovenci tako zelo resni in se premalo šalimo, poleg tega pa obstaja veliko stvari, ki si jih ne moreta deliti prav zato, ker sva odraščala v različnem okolju, kot sta na primer glasba in politično ozračje. Paul meni, da je zato še toliko bolj pomembno, da partnerjevo kulturo spoznaš od znotraj, s čimer pa lahko slabost spet postane ena od prednosti. Ena od zelo pogostih negativnih plati takšnih razmerij je seveda povezana s tem, da eden od partnerjev ne živi v svoji državi in zato mora živeti daleč stran od družine in prijateljev.

“To tudi sama na trenutke zelo čutim. Sklepanje novih prijateljstev in vezi, ki jih vsi bolj ali manj potrebujemo, je lahko zelo naporno. Hkrati pa je človek s tem prisiljen k aktivnosti in se mora odpreti, če noče vse svoje energije in časa posvetiti zgolj partnerju,” pravi Jasna, ki vidi, podobno kot Paul, prilagajanje in sklepanje kompromisov tudi v temnih plateh razlik v odnosu kot določene prednosti, ki jih takšno partnerstvo prinaša.

Pomembna je ljubezen

Ko govorimo o razlikah in podobnostih med partnerjema, je seveda pomembno poudariti, da smo si prav vsi med seboj različni. Nenazadnje smo v heteroseksualnih odnosih omejeni že s samim spolom (saj veste, moški so z Marsa, ženske pa z Venere), upoštevati pa je seveda treba tudi vzgojo in družinsko okolje, v katerem smo odraščali, da o značajskih lastnostih sploh ne govorimo. Če na primer ne prenašaš vzkipljivih ljudi, gotovo ne boš mogla živeti s tipičnim kolerikom, ki zarohni vsakič, ko ni po njegovo, pa četudi bi si bila v marsičem še tako podobna. Nesmiselno bi si bilo namreč zatiskati oči in se prepričevati, da moraš ostati z njim, ker vaju druži toliko stvari.

Povrh vsega pa, kot pravi Jasna: “Nihče ne ve, kje bo našel svojo dušo dvojčico. Nekdo jo najde v sosednji ulici, nekdo pa na drugem koncu sveta. V obeh primerih pa se je treba za partnerski odnos ves čas truditi.” Toda tudi trud, ki ga vložiš v določeno razmerje, ni nobeno zagotovilo, da bo odnos trajal in trajal. Zato ti svetujemo, da bolj kot o razlikah in podobnostih, ki vaju z izbrancem ločujejo oziroma združujejo, razmišljaš o ljubezni. Konec koncev je prav ta tista, ki lahko premika gore in premaguje najrazličnejše razlike med nami.

Šest pomembnih vprašanj,

s katerimi si boš odgovorila na vprašanje, ali si pripravljena na partnerstvo, ki temelji na razlikah.

1. Lahko živiš z razlikami v odnosu ali bi bila raje z nekom, ki so mu pri srcu podobne stvari kot tebi?

V navalu ljubezenskih čustev je marsikatera med nami pripravljena pogoltniti vse njegove muhe; toda ko začnejo razlike med vama čedalje bolj zevati, si boš slej ko prej morala priznati, ali ti takšno stanje ustreza ali pa bi se raje ugnezdila ob nekom, ki si želi isto kot ti.

2. Na čem temelji vajin partnerski odnos?

Poskrbi, da vajino razmerje temelji na nečem, v čemer se oba strinjata. Če si sama želiš z njim ustvariti družino, on pa že v osnovi zavrača misel, da bi imel otroka, se vajinemu odnosu kaj slabo piše, mar ne? Bolj ko so trdni temelji vajinega razmerja, manj možnosti je, da bodo razlike vplivale na vajin odnos.

3. Ali vama nasprotja v mišljenju, delu itd. povzročajo težave?

Že od samega začetka bodi pozorna tudi na najmanjša nasprotja med vama in na to, kako se soočata z njimi. Tudi če gre za manjša neodobravanja, ob katerih najraje zaviješ z očmi, se lahko kmalu spremenijo v vzrok za vajine pogoste prepire.

4. Kaj te vznemirja in motivira pri razlikah, ki jih opaziš med vama?

Razlike gotovo lahko dodajo tisti ščepec vznemirjenja, ki ga mnogo ljudi potrebuje v svojem partnerskem odnosu. Nič manj pomembna ni motivacija, ki lahko pripomore, da ne boš vrgla puške v koruzo, vsakič ko bo med vama zazijal prepad.

5. Sta oba sposobna sklepati kompromise?

Uravnoteženo prilagajanje je ključnega pomena za zdrav partnerski odnos. Če si sama pripravljena skleniti nekaj kompromisov za to, da bi z ljubljenim zaživela srečno življenje, je pomembno, da je podobno pripravljen storiti tudi tvoj partner. Sicer se boš slej ko prej začela počutiti kot žrtveno jagnje.

6. Ali razlike dopolnjujejo vajino razmerje ali vaju samo oddaljujejo?

Če velja prvo, je jasno, da ima vajin odnos dobre možnosti, da preživi tudi največje izzive, ki se lahko pojavijo zaradi vajinih razlik. Če pa vaju takšna in drugačna nasprotja oddaljujejo, bi bilo veliko boljše, da bi si našla nekoga, s katerim vaju družijo podobnosti, ne razlike.

Kako biti kos razlikam?

Navodila, ki bi jih pri vzpostavljanju zdravega partnerskega odnosa morala upoštevati oba.

Spoštovanje: Pravilo št. 1 vsakega razmerja, pa naj gre za ljubezenski ali prijateljski odnos, je spoštovanje. To je še toliko bolj pomembno, če med partnerjema prevladujejo bistvene razlike v mišljenju, prepričanju in navadah. Če je na primer tvoj dragi vegetarijanec, ti pa ne, bi bilo prav, da bi to tudi spoštovala in ga ne bi na vsak način poskušala spreminjati ali se iz njega celo delati norca pred skupnimi prijatelji.

Kompromisi: V razmerju, ki temelji na različnostih in na nasprotjih, ni prostora za trmasto vztrajanje pri svojem. Zelo pomembno je namreč, da sta oba pripravljena sklepati kompromise in se prilagoditi drug drugemu. Če tega ni, se razmerje lahko kaj kmalu konča. Zato dovoli, da kdaj pa kdaj obvelja tudi njegova, saj bo to samo utrdilo njegovo ljubezen.

Posluh: Vsaka med nami si želi, da bi partner prisluhnil našim besedam, težavam, stališčem itd. V odnosu, ki temelji na razlikah, je to še toliko bolj pomembno, zato napnita ušesa in resnično prisluhnita drug drugemu, obenem pa bodita odprta za novosti. Morda se ti zdi neverjetno, toda ko boš resnično prisluhnila partnerjevemu stališču, boš morda v njegovih besedah odkrila nekaj, na kar prej tudi sama nisi bila pozorna.

Razumevanje: Samo poslušanje seveda ni dovolj. Pomembno je tudi, da partnerju pokažeš razumevanje in sočutje do njegove plati zgodbe. Vživi se v njegov položaj in lažje boš razumela, kaj mu leži na duši, pa četudi gre za tako banalen primer, kot je na primer kajenje: če tvoj dragi kadi, to počne, ker mu tako ustreza, ne zato, ker bi rad dobil pljučnega raka.

Pogovor: Način, kako s partnerjem komunicirata, je eden glavnih pokazateljev o tem, ali bo vajino razmerje uspešno ali ne. Pogovarjajta se čim več in ne dovolita, da težavo, pred katero se znajdeta, ovijeta v molk. Izogibajta se tudi obtoževanja in metanja polen pod noge, saj lahko s tem drug drugega prizadeneta veliko bolj, kot sta nameravala.

Marta Pirnar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri