Besede lahko bolijo bolj kot klofuta!

Besede veliko bolj bolijo kot zaušnica. Zaušnica zapeče in popusti, beseda pa se nam naravnost zajedejo v dušo.

Besede lahko bolijo bolj kot klofuta! (foto: profimedia) profimedia
10. 9. 2014

O ljudeh, ki psihično maltretirajo druge, pri čemer niso vedno tudi fizično nasilni, so pa izredno vešči v uporabi grobih besed, žaljivk in zmerljivk, se je v kolumni Lise razpisala Darja Delavec, iz agencije AUDEA – agencije unikatnih doživetij. Med drugim je zapisala takole:

"Žaljivke niso vedno le grde besede, umazane in zlobne, velikokrat so celo prijazne ali nedoločene, vendar izgovorjene z veliko zagrenjenosti, s sovraštvom in cinizmom, ki je najpogostejša oblika prikritega žaljenja. Tudi sarkazem in posmeh sta del te igre. Če denimo partner svoji partnerici v šali reče, da je že od nekdaj 'prava fina dama', a tega ne stori ljubeče in z žarom, ampak s posmehljivim podtonom, ustnicami, stisnjenimi v črto, sarkastičnim smehom in vihanjem nosu, je to prej žaljivka kot kompliment, kajne?"

In kako pravzaprav prepoznati, da nekdo nad nami ali kom drugim izvaja psihično nasilje?

"Najlaže prepoznavne so žaljivke, kot na primer: krava, baba zmešana, koza, neumnica in namenjene partnerju: idiot, budala, kreten, osel in podobno. Vse te besede in še mnogo drugih, hitreje prepoznamo kot žaljivke in se zato nanje dokaj hitro odzovemo. Morda se boste zdaj nasmehnili in rekli, da je to vajin besednjak in da je to le del vajinega partnerskega humorja. Težko bosta prepričala sorodnike in prijatelje, da je tem besedam boter zgolj humor. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj uporabljate te besede? Lahko, da se za njimi skriva vaša jeza in zagrenjenost, strah pred nesprejemanjem in potlačene zamere. Zato se najprej globoko v sebi vprašajte, ali so besede odraz vaše zagrenjenosti ali je to dejansko ljubkovalni humor?"

Pa vendar. Prepiri se kdaj pa kdaj zgodijo praktično vsem ...

"Vsak od nas se kdaj skrega, vendar tisti, ki se resnično ljubimo, se cenimo in nam je mar, kako naši bližnji čutijo. Zato pazimo, kako ubesedimo svoja čustva in raje dvakrat povejmo, kaj mislimo, kot pa da enkrat prehitro užalimo. Če v zvezi pride do obtoževanj, napačnih besed in življenjska sopotnika začutita, da to ni bilo v redu, se navadno pogovorita in opravičita, saj pri sebi čutita, da njun način komunikacije ni bil pravi. Vsakodnevnih obveznosti je res več kot preveč, a vendar, tudi ko smo popolnoma izčrpani in včasih jezni na partnerja, ne posegajmo po zbadljivkah, besedah, ki bolijo, tudi obtožbah, kot so: ti res nisi sposoben, tako zelo si lena, bodi vesela, da te preživljam, zanič oče si, kdaj boš našel spodobno delo, lahko bi shujšala. Vse te zbadljivke bolijo in če jih je vsakodnevno veliko, se zarežejo globoko v dušo."

Darja Delavec zato še polaga na srce:

"Nikoli ne govorite ostro, drugih ne ponižujte in ne zavajajte jih z besedami. Zaradi vboda noža ali strela pištole človek umre takoj. Če pa ga prizadenete z besedami, bolečina ostane. Včasih do smrti ne popusti. Za vse zunanje poškodbe in rane obstaja zdravilo, ni pa zdravnika, ki bi oskrbel rane ali poškodbe, ki nastanejo zaradi izrečene besede. Škoda in bolečina, ki jo človek naredi z besedami, je veliko bolj nevarna in potrebuje dolgo časa, da se zaceli. Ljudje smo živa bitja. Veliko prenesemo, a le visoko razvita duhovna bitja lahko spremenijo poškodbo, ki je nastala zaradi besed. V resničnem življenju je čisto drobno ,majhno, a kruto, kar prevesi tehtnico – morda ena sama manj prijazna beseda, ki je priletela na kup hudega ... Kot prižgana vžigalica na kup sena. Postanite odgovorni. Zase. Za druge."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri