Ali sta par za 21. stoletje?

Cosmo razkriva spremembe v odnosih na pragu novega tisočletja.

28. 2. 2002

V šestdesetih smo se poročili. V sedemdesetih smo živeli “v grehu” in se v osemdesetih končno otresli družbenih spon ter zaživeli skupaj brez krivde. Do devetdesetih nas je večina vsaj enkrat živela s partnerjem. Prispeli smo v 21. stoletje in na površje prihaja nov trend življenja v dvoje. Zdaj lahko v resni zvezi uživamo brez zakonskih in finančnih okov.

Ste se kdaj vprašale, kako lahko zrelemu odnosu navkljub ohranite družabno življenje in se vsako noč vrnete k svojemu dragemu? Odgovor je 2 – 2. Zakaj bi odnos izolirale v tradicionalne enote z dvema človekoma? Pari 21. stoletja živijo skupaj z drugimi pari. In to ne zaradi neprijaznih stanovanjskih razmer, za tako obliko sobivanja se odločijo povsem prostovoljno.

Friends so bili tisti, ki so nam predstavili koncept in ga napravili tako privlačnega. Le katera od vas ne bi imela na eni strani hodnika ljubljenega človeka, s katero bi preživljala romantične večerje in strastne noči, na drugi pa najboljšo prijateljico, s katero lahko že za zajtrk prežveči najpikantnejše podrobnosti? No, ideja ni več ujeta v domišljiji ustvarjalcev popularne televizijske serije. Raziskave odkrivajo, da jo mnogi pari spreminjajo v resničnost.

V tujini jim pravijo CLOC‘s (Couples Living with Other Couples) ali “pari, ki živijo z drugimi pari”. Ne gre za študente ali najstnike, temveč pare v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih s kariero in z jasno vizijo prihodnosti. Poroka in otroci so zanje še stvar prihodnosti, kredit za stanovanje ali hišo pa tako ali tako obvezuje celo bolj kot poročni “da”.

Če se boste z dragim odločile za bivanje z drugim parom kot vmesno etapo, boste tako uspešno omilile prehod med mladostjo in odraslostjo.

Nova razmerja v novem veku

Pari, ki živijo skupaj z drugimi pari, se ne bojijo resnega razmerja, le pripravljeni še niso zanj. “Zakaj bi prehitevale dogodke v času, ko je velik del zakonov že vnaprej obsojen na propad? In zakaj bi živele le s partnerjem, če v nekaj letih še ne načrtujeta otrok?” razmišlja 31-letna Natalija.

Največ parov, ki živijo z drugimi pari v skupnem stanovanju, je v Veliki Britaniji. Najdemo pa jih tudi v Sloveniji, čeprav jih je treba skoraj z lučjo iskati pri belem dnevu. Mojca in Stane, oba stara 28 let, živita z Leonom in Silvijo, starima 29 in 26 let. “Živeti z drugim parom nama je precej omililo velik korak k skupnemu življenju,” pravi Mojca.

“S Stanetom sva skupaj od sedemnajstega leta, zaročila sva se pred tremi leti. Popolnoma sva zavezana drug drugemu, toda finančno in čustveno še nisva pripravljena, da bi si omislila svoje bivališče. Najprej želiva preizkusiti skupno življenje in se prepričati, ali bova vzdržala vse pritiske in nadloge, ki naju čakajo.”

Štiriperesna deteljica si deli najeto vrstno hišo na Teznem v Mariboru. Mojca in Silvija sta prijateljici še iz otroštva, tudi Stane in Leon sta se hitro ujela, zato odločitev za skupno življenje ni bila težka: “Odlično se razumemo!” pravi Mojca.

“Uživamo v istih stvareh, radi gremo na pijačo ali pa si ogledamo film na videu. Izmenično kuhamo kosila in večerje. Če želiva s Silvijo preživeti večer skupaj, gresta lahko Stane in Leon žurat ven – in nasprotno. Kadar Stane dela pozno v noč, ga ne čakam sama in zdolgočasena. Dogovor povsem ustreza življenjskemu obdobju, v katerem smo; je odraslo in zrelo, vendar ne dolgočasno ali omejevalno. Divje žuranje po klubih in ponočevanje nam ne ustreza več tako kot včasih.

Raje se zabavamo doma ali priredimo večerjo za prijatelje. Naša hiša je vedno odprta, zato družabno življenje ne trpi.” Seveda pa skupno življenje ni postlano le z rožicami. Spomnite se študentskih dni, ko so vam živce parali prepiri o tem, kdo je porabil vročo vodo, kdo ni plačal telefona, kdo je na vrsti, da očisti stranišče … Za dva zaposlena para, ki jima primanjkuje časa in želita živeti v čistem, urejenem okolju, so takšna vprašanja bolj pereča kot kdajkoli.

“Glavna težava, ko smo se vselili, je bila kopalnica,” se spominja Mojca. “Med tednom smo vsi vstali ob približno istem času in vsakdo si je hotel privoščiti 15-minutno prho, kar je bilo povsem nemogoče. Druga težava je bilo kuhanje kosil. Iz službe smo sestradani pridrveli domov in se sočasno spravili h kuhanju, kar je povzročilo pravo zmešnjavo. Vendarle smo kmalu ustvarili rutino, ki nam odgovarja: nihče se ne prha dlje kot pet minut, medtem ko se pri kuhi redno menjamo.”

“Neoprana posoda v umivalniku te seveda zelo spravi ob živce, še posebno, če jo je polovico zapacal nekdo drug. Zato je dogovor nujno potreben. Gospodinjska dela opravljamo izmenično, najemnino in račune si delimo, telefonski račun pa je razdeljen po priključkih.” Finančne koristi so prednost, ki je ne gre spregledati. Ko delite stroške z drugim parom, si lahko privoščite večje stanovanje v lepši okolici.

Štirje dohodki namesto dveh so dovolj za prostorno stanovanje s tremi spalnicami in mogoče še vrtom. Skupno nakupovanje živil in potrebščin postane sproščen izlet po nakupovalnem centru, zvečer pa se celotna družba zbere ob prigrizku in steklenici vina, ki ju začini z zanimivimi zgodbicami in čenčami.

Je mamino krilo najboljše zavetje?

Prav tako daleč od tradicionalnega zakona je razmerje, v katerem se pari že na daleč izogibajo občutku utesnjenosti ali ujetosti. Fenomen se imenuje LAT (Living Apart Together) ali “živeti narazen in skupaj”.

Oznaka velja za pare, ki živijo v ločenih stanovanjih, z veliko časa in prostora zase kot poglavitnima zahtevama v dolgoročnem razmerju. Oba partnerja imata na voljo dovolj zasebnosti, da skrbita zase in svojo kariero, skupaj pa sta takrat, ko si to zares želita.

V Sloveniji so mladi fenomen prikrojili po svoje; čeprav so v resnejšem razmerju, še vedno živijo pri starših. Večinoma zato, da lahko nanje prelagajo tudi finančno breme in pa, roko na srce, tudi del odgovornosti. Ker slovenska različica LAT velja za pare v zgodnjih ali srednjih dvajsetih, to niti ni tako presenetljivo. Tudi Helena in Marko, stara 24 in 23 let, sodita mednje: “Z velikim veseljem bi živela v svojem stanovanju, toda oba še študirava,” razlaga Helena.

“Z občasnimi honorarnimi deli si ne moreva privoščiti niti najetega bivališča. Pri starših bova živela vsaj še do konca študija. Dokler ne bova dobila resne službe s primerno plačo, je nesmiselno razmišljati o lastnem stanovanju. To bo prišlo na vrsto šele, ko bova finančno samostojna.”

Finančna odgovornost je lahko še najmanjše breme pri življenju v dvoje: “Zavedava se, da nisva še povsem prepričana, ali sva pripravljena za skupno življenje. Najin odnos se sicer razvija in skupaj nama je zelo lepo, rok pa si še vedno ne bi rada zvezala. Oba imava veliko neizpolnjenih načrtov in želja, ki bi jih skupno življenje močno oviralo. Da o poroki ali otrocih sploh ne govorim.

Za zdaj je najin odnos na točki, ko spoznavava drug drugega in predvsem, kaj sploh pomeni biti z nekom, zato nama ustreza živeti pri starših. Seveda, dokler naju bodo prenašali!” Če se ne bo zgodilo ravno nasprotno – da se bodo mladi naveličali neprestane bližine staršev: “Zasebnost je velika težava. Prazno stanovanje imava na voljo bolj poredkoma.

Skoraj vedno je kdo doma, zato sva omejena na svoji sobi, pa še takrat morava krike strasti preglasiti z glasno glasbo, ki ni vedno sprejeta z nasmehom. Iz neznanega razloga staršem tudi ni všeč, če Mare pogosto prespi pri meni. Zato včasih pride le na “obisk”, po katerem pride na vrsto žalostno slovo in dolgo obdobje pogrešanja.

Vendarle pa to ni prevelika cena za to, da se nama še ni treba soočati s kruto resničnostjo.” Eden od novih trendov, ki se pojavljajo v življenju sodobnih parov, je tudi partnerski odnos, v katerem je za oba partnerja na prvem mestu kariera. Tipični predstavniki takšnih razmerij začnejo delati zgodaj zjutraj in se vrnejo domov pozno popoldne.

Pogosto potujejo, več večerov v tednu preživijo v službi ali pa delajo doma. Čas, ki ga preživljajo s partnerjem, si ukradejo ob koncu tedna ali med počitnicami. Skupaj ne bi bili srečni, če ne bi imeli zadovoljive kariere. Tej bi se na željo partnerja sicer odrekli, a bi mu hkrati dali vedeti, da so zaradi tega nesrečni. Novo tisočletje nam je pripravilo široko paleto možnosti, da si ukrojimo življenje po svoji meri.

Razmerje si oblikujte tako, kakor vam najbolj ustreza. Toda previdnost ni nikoli odveč; če se vaš dragi navkljub dolgoletni zvezi in zgodnjim tridesetim nikakor noče odreči varnemu zavetju doma, bo mogoče najbolje, da to storite ve. Morda na življenje v dvoje ne bo pripravljen nikoli. A še tako zanimiva različica skupnega življenja ne bo zadostovala, če na skupno življenje ne boste pripravljene same!

4 nasveti »dva krat dva« parom

Preden se vselite z drugim parom, ne pozabite:

  • Skleniti dogovora o družabnem življenju (v mislih imamo domače zabave) v skupnem stanovanju. Ta seveda ni potreben, če imate poleg skupne strehe tudi skupne prijatelje. Kaj pa nenapovedani obiski?

  • Si včasih dopustiti tudi morebitne izjeme. Če bi drug par želel imeti kdaj dnevno sobo čez noč samo zase, poskusita s partnerjem razumeti potrebo po popolni intimnosti.

  • Da so finance zelo občutljiva zadeva tudi za skupaj živeče pare. Kako si boste razdelili plačevanje računov? Na čigavo ime bodo naslovljeni? Bo vsak par plačal enak del?

  • Na načelo enakopravnosti in svobode vseh stanujočih. Upoštevajte ga tudi pri uporabi in vzdrževanju malih in velikih gospodinjskih aparatov.

Mark Lenart

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri