Znanost na dosegu roke: Fizika za lahko noč!

Znanost običajnim ljudem še nikoli ni bila tako blizu. Tudi najbolj zapletena znanstvena dognanja so nam danes na voljo v prijazni in poljudni obliki - naj si bo na papirju ali spletu.

23. 10. 2012

Nič čudnega, da se danes vse več ljudi zanima celo (in še posebno) za fiziko - to strahospoštovanja vredno znanstveno področje, za katero se je laični javnosti dolgo zdelo, da jo lahko razumejo zgolj najbolj bistri med nami.

Fascinantna fizika

In fizika si na novo pridobljeno popularnost več kot zasluži.

Le malo je znanstvenih področij, ki bi bila obsežnejša od fizike.

Znotraj fizike namreč ležijo odgovori na vprašanja o naravi samega vesolja, o njegovi obliki, vsebini in zgodovini. Prav zares lahko vse v vesolju, kar lahko opazujemo in česar ne moremo, skrčimo na najosnovnejše fizikalne zakone.

Fizika je na nek način tudi osnova drugih znanosti.

In ker gre za zares izjemno široko področje raziskovanja, se bomo na tem mestu osredotočili na en majhen, pa vendar izjemen trenutek v dveh truda polnih tisočletjih znanstvenega dela, pri čemer morda ni odveč pripomniti, da smo z raziskovanji v slavnem Cernu morda prav zdaj tik pred enim največjih odkritij fizike kot takšne. Do neke mere prav gotovo tudi po zaslugi dotične, zagotovo najslavnejše fizikalne formule vseh časov!

Že veš, o kateri formuli je govora?

Vsekakor gre za tisto Einsteinovo enačbo, ki je znanstvenikom že pomagala spoznati, kaj se bo zgodilo pri eksploziji jedrske bombe, fizikom osnovnih delcev pa je omogočila napovedati, kaj se bo zgodilo, ko bodo dva curka delcev v pospeševalniku usmerili drugega v drugega. V bistvu taista enačba še vedno poganja velik del današnje eksperimentalne in jedrske fizike, njeno slavo pa so dobro podkrepili številni primeri.

E = mc2

To je najverjetneje zares najslavnejša fizikalna formula.

einsteinKo jo je Albert Einstein prvič zapisal in tako postavil enačbo, ki v razmerje postavi maso in energijo, je bila formula le dodatek k teorji posebne realtivnosti. Luč sveta je ugledala davnega leta 1905 v eni od Einsteinovih razprav pod naslovom Ali je vztrajnost telesa odvisna od njegove energije?

Einstein je takrat na komaj nekaj straneh izpeljal enačbo, ki je kasneje tlakovala pot uporabi jedrske energije, postala osnovna formula v fiziki visokoenergetskih delcev in je nasploh najpomembnejša pri vsem, kar je povezano s snovjo in energijo.

Navedena formula je bila revolucionarna, čeprav sprva nihče ni spoznal, da maso z uporabo radioaktivnih snovi prav zares lahko pretvorimo v zelo velko energije. Rezultat je bil najprej atomska bomba, kasneje pa še uporaba jedrske energije v miroljubne energetske namene.

Morda pa je pri vsem skupaj najbolj zanimivo prav to, da je prav vsa snov - vključno z bralcem tega teksta, njegovim avtorjem, skalo, stoli, skratka vse - sestavljena iz veliko čiste energije! Vsi in vse smo skratka kot živi, dihajoči jedrski reaktorji.

In, mar ni ta zadnja misel naravnost fascinantna?

Duhovito razmišljanje za bistre ljudi

knjigaFizika za lahko noč, ki jo je podpisal Isaac McPhee, je zabaven uvod v svet fizike, napisan za radovednega začetnika. Knjižna novost, ki je pred dnevi izšla v Tehniški založbi Slovenije, je napisana na berljiv način in opremljena s slikovnimi primeri.

V njej boš našla jasne in enostavne razlage za vse pomembne fizikalne pojme - od delovanja sveta v naši neposredni okolici pa do skrivnosti vesolja.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri