Življenje brez skrbi

Ste neprestano zaskrbljene? Poskusite se spoprijeti z vsemi skrbmi, ki jih občutite.

26. 6. 2003

Ko Mel Gibson v filmu Kaj ženske ljubijo nenadoma lahko prodre v ženske misli, je sprva šokiran nad svojo novo sposobnostjo. Nato pa tudi nad vsebino ‘prebranih’ misli: saj ženske vendar nenehno nekaj skrbi – koliko kalorij ima tunina solata; kakšno barvo obleke naj izbere … Zaskrbljenost ni le ženska polomija. Tudi moški so zaskrbljeni, največkrat bolj nad sabo kot nad drugimi, pravi psihologinja Biccardova, svojo zaskrbljenost pa pogosteje izražajo z agresijo kot ženske. Logično, saj nas kot ženske vzgajajo predvsem v duhu skrbi za druge.

Skrb in zaskrbljenost

Med skrbjo in zaskrbljenostjo obstaja komaj opazna razlika. Mike George, strokovnjak, ki se ukvarja s težavami pretirane zaskrbljenosti, pravi: “Skrb je razumna, ima vsebino ter je vzročno posledična. Drugače pa je z zaskrbljenostjo, ki nima enake logike kot skrb. Nasprotno, zelo rada se izrazi v nesmiselni želji, da bi lahko spremenili preteklost, ali v razmišljanju o neizogibni prihodnosti.”

Napačna osredotočenost

Pred odhodom od doma preverimo, ali smo ugasnile plin, izklopile likalnik, da ne bi prišlo do požara. S tem predvidimo možne posledice in se izognemo nepotrebni škodi ali neprijetnostim. Skrb, ki jo občutimo kot strah, nas pripravi do tega, da ne sedimo križem rok in da nekaj naredimo. S tem preženemo nelagodje in se počutimo bolj sproščene. Občutek ima torej pozitiven predznak. Skrb zaradi nevarnosti raka na dojkah nas pripravi do rednega pregledovanja dojk, skrb zaradi nevarnosti okužbe z virusom HIV pa, da imamo varne spolne odnose, skrb zaradi nevarnosti napada nas vodi na tečaj samoobrambe ...

Pri zaskrbljenosti pa naš razum spreletavajo neutemeljeni strahovi, se zbirajo in postanejo stalni. Dovolimo jim, mnogokrat jih celo povabimo, da nas preganjajo kot neke vrste redni vzorci ‘vmešavanja’, in jih sprejemamo kot normalne. Kako bi bilo, če bi lansko leto sprejela ponudbo za delo v tujini? In če bi šla takrat z njim ven? Kaj se bo zgodilo, če zamudim na izpit? In če ne bom zmogla javno nastopiti? Kaj, če naše letalo strmoglavi?

Za trenutek zaprite oči in pomislite, zaradi česa ste si v prejšnjem tednu delale skrbi. Za koliko stvari vas je upravičeno skrbelo in za koliko vas je obhajala neutemeljena zaskrbljenost? Verjetno ste ugotovile, da teden le ni bil tako slab! Statistično je dokazano, da se le zanemarljiv odstotek ‘nesrečnih dogodkov’ dejansko zgodi, vse ostalo pa so le naši strahovi. Zakaj bi torej ogromne količine energije potrošile za skrbi in zaskrbljenost, ko pa je pred nami toliko lepih trenutkov? Le osredotočiti se je treba na njih.

Kaj vas resnično moti?

“Ko razumete in veste, kaj povzroča vašo zaskrbljenost, ste rešile že polovico problema,” pravi Biccardova. Če ste od takrat, ko so vas ugrabili, zaskrbljene z možnostjo, da se vam približajo tujci, je vaša zaskrbljenost simptom posttravmatičnega dogodka.

Poskusite opazovati, kdaj in zakaj vas spreletijo neracionalne in negativne misli, in tako boste sčasoma bolje sposobne zavrniti oz. preprečiti pojavljanje tovrstnih misli. Ko se zalotite, da ste zaskrbljene, se vprašajte: “Sem ta trenutek zaskrbljena?” (Preverite prisotnost kazalcev napetosti, kot so povišan srčni utrip, slabost, plitvo dihanje.)

Če je tako, poskusite ugotoviti, kaj povzroča ta občutek. Zavedajte se dogajanj v svojem življenju, in naučite se določiti izvore vaše zaskrbljenosti. Npr. stres v službi lahko dvigne vašo splošno raven zaskrbljenosti, članek o neplodnosti pa lahko sproži vašo specifično zaskrbljenost, da boste ostale ‘stare device’ brez naraščaja.

Postavite se na realna tla

Če vam je pod roke prišla stara slika, na kateri imate okrog petnajst let, in se spomnite, kako ste se trpinčile zaradi svojih stegen, pomislite: “Če bi imela zdaj tako postavo, bi takoj skočila v vroče hlačke!« To je nauk iz resničnosti: enako bo pri petintridesetih, ko boste zrle v sliko iz mladostnih petindvajsetih. Vaše telo je najlepše zdaj, zato uživajte!

Soočanje z resnico pomeni, da se odločite, kaj lahko resnično storite. Nato je najpomembneje, da živite. Če vam vaši dolgovi ne dajo ponoči spati, zmanjšajte zapravljanje in se držite svojih finančnih zmožnosti.

Zelo pomembno je naslednje spoznanje: ko enkrat veste, da ne morete nič več storiti, sprejmite to dejstvo, nato pa stvar, ki se je ne da spremeniti, pustite, in živite naprej. Tudi če ste naredile napake v preteklosti in te vplivajo tudi na druge, se z nenehnim očitanjem in mučenjem same sebe ne bodo spremenile.

Tehnike proti zaskrbljenosti

Postavite meje skrbem

“Po nekaj mesecih, ko sem se razšla z dolgoletnim partnerjem, sem bila pogosto zaskrbljena, ali bom sploh našla pravega moškega,” pravi 27-letna Silva. “Koliko let mi je še ostalo, da ga najdem, če želim otroke vsaj do 35. leta? sem se panično spraševala in se počutila zaskrbljeno. Ko mi je prijatelj navrgel ‘Kaj skrbiš, saj si še mlada,’ sem se odločila, da bom svobodna in samska še do 32. leta. Odločitev me je sprostila in pričela sem uživati,” dodaja Silva.

Naučite se pomiriti

Poskusite z meditacijo, s tai-čijem, z jogo ali s sproščujočimi dihalnimi vajami. Vizualizacija je prav tako dobra. Ulezite se in si predstavljajte, da ste nekje v popolnem miru, npr. na zapuščeni plaži, ali pa si svoje težave predstavljajte kot balone na nebu, ki jih streljate.

Zapišite na list

Opazite, da je vaš bivši z novo zaročenko in se ne morete prenehati spraševati, ali ste storile prav, ko ste ga dale na čevelj. Preberite si dnevnik, ali pa poklepetajte s prijatelji, da vas spomnijo na razloge za prekinitev zveze. Napišite si razloge na temo ‘zakaj sem ga odslovila’, strgajte papir in ga vrzite v koš. Pomaga.

Sprostite adrenalin

Zaskrbljenost sproža v telesu reakcijo stresa, pri čemer se izloča adrenalin, ki se mora nekje sprostiti. Priporočljivo je, da se trikrat tedensko s 30-minutno vadbo spotite ali se predajate redni telesni masaži. To sta idealna načina za sprostitev telesa in duha.

Zamotite se

Oglejte si komedijo, skuhajte nenavadno jed ali berite roman. Vaše misli bodo postale pozitivnejše.

Ne obremenjujte se preveč

Se vam zdi, da nikoli ne morete končati dela in se nikakor ne morete odpočiti? Določite si prednosti in jih storite pred drugimi stvarmi. Recite ne nalogam, za katere veste, da vam bodo prinesle le skrbi.

Ste preveč zaskrbljene?

Vsi smo občasno zaskrbljeni, vendar je pomembno vedeti, kdaj je mera polna. Zaskrbljene ste, ko/če:

  • zaskrbljenost vpliva na vaš odnos ali službo
  • ste razdražljive ali nervozne
  • se težko osredotočite
  • se vam zdi, da vas življenje nadvladuje in se z njim ne morete spopasti
  • vas malenkosti spravijo v jok
  • veste, da morate rešiti problem, pa ne morete začeti
  • imate težave s spanjem
  • postanete zadihane, imate vrtoglavico, srce vam hitro utripa, ko se fizično ne obremenjujete
  • izgubite apetit ali pretirano hrepenite po hrani
  • imate kronične prebavne ali nerazložljive medicinske težave
  • čutite napetost oz. bolečine v hrbtu in vratu, imate glavobole, migreno ali kožne izpuščaje
  • se zdravite same in uporabljate alkohol oz. droge za boljše počutje.

Če ste odgovorile pritrdilno na katero koli trditev, poiščite pomoč. Vaša zaskrbljenost je lahko povezana z motnjo zaskrbljenosti, ki se jo lahko pozdravi. Eden od načinov je t. i. kognitivna vedenjska terapija, s pomočjo katere ponovno programirate svoje možgane in nadomestite negativne vzorce s pozitivnimi.

Barbara Vrezovnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri