Železna dama in zmikavtka mleka – gospa Margaret Thatcher

Margaret Roberts se je rodila 13. oktobra leta 1925, odraščala pa je v britanskem Granthamu, trgovskem kraju, obdanim z zelenimi travniki. Njen oče Alfred Roberts je imel dve trgovini z živili, družina pa je živela nad eno od njih.

1. 3. 2012

In prav oče, lokalni politik, je mlado Margaret navdušil za politiko. Obiskovala je dekliško srednjo šolo, kjer so jih učili trdega dela in občutka pripadnosti, in ne popolnosti. V prostem času je rada igrala hokej na travi, plavala in hodila v naravo.

Leta 1943 se je 18-letna Maggy vpisala na prestižno univerzo Oxford,  smer kemija. Leta 1946 je postala predsednica univerzitetne konservativne zveze. Po končanem študiju je ostala politično aktivna, preselila se je v Datford (grofija Kent), kjer je kandidirala in bila tudi izbrana kot kandidatka laburistov (konservativcev) v lokalni parlament. A vseeno ni opustila svoje ljubezni – kemije, zaposlila se je v raziskovalnem podjetju, kjer je pomagala pri razvijanju metode konzerviranja sladoleda. Leta 1951 se je resna gospodična Roberts poročila z Denisom Thatcherjem, ločenim podjetnikom. Čez dve leti sta se jima rodila dvojčka Carol in Mark.

Zaradi Margaretinega študija prava in političnega vzpona ter ambicioznosti sta bila otroka večino časa prepuščena varuški. Margaret je bila zelo predana političnemu delu in stranki, vseeno pa je znala pokazati načela. Bila je ena redkih konservativnih politikov, ki je podprla priznanje homoseksualnosti, zavzela se je tudi za dovoljenje za splav ter za prepoved športnega lova divjih živali. Zavzemala se je tudi za smrtno kazen in glasovala proti dovoljenju za ločitev zakoncev.

Gospa Thatcher je leta 1970 postala sekretarka za izobraževanje in znanost.

Mesec dni po nastopu funkcije je zaradi vsesplošnih varčevalnih ukrepov vlade oznanila, da ukinja brezplačno mleko na osnovnih šolah (prednost je dajala akademskim potrebam). Pozneje je le pristala na tretjino brezplačne količine mleka, a mediji in javnost so jo raztrgali.

Takrat se jo je prijel vzdevek Thatcher, Milk Snatcher – Thatcherjeva, zmikavtka mleka.

Ko so konservativci leta 1974 izgubili oblast, je zagrizena Maggy postala vodja opozicije in kmalu tudi laburistične stranke. Zaradi ekonomskih pretresov, saj je država skoraj bankrotirala, so se britanski konservativci ponovno vzpeli na oblast leta 1979. In tako je Margaret Thatcher postala prva britanska premierka v zgodovini.

Takoj se je morala spopasti z visoko inflacijo, zaradi tega je morala ukiniti angleško tradicionalno industrijo, ki je bila zastarela in neproduktivna. Delavcem je prodala vsa socialna-državna stanovanja in privatizirala javni transport. Njen veliki zagovornik in prijatelj je bil tudi Ronald Reagan, takratni predsednik ZDA, saj sta ju družila ista politična opredeljenost in miselnost. Leta 1982 so se zgodili Falklandski otoki in vojna z Argentino, ki se je končala v nekaj mesecih, z umikom argentinskih vojakov (zgodba z Argentino se zdaj ponavlja).

Po ponovni izvolitvi ji je IRA v  hotelu, kjer naj bi se odvijal kongres konservativcev, podstavila bombo, ki pa je eksplodirala, ko prva dama države ni bila v bližini. Bomba je ubila pet ljudi, Margaret pa je zahtevala, da se konferenca naslednji dan odvije po načrtu.

Kaj je še naredila med svojim vladanjem? Srečala se je z Mihailom Gorbačovom, s Kitajsko je podpisala sporazum o vrnitvi Hongkonga (priključitev Kitajski se je zgodila leta 1997), pomagala je ZDA v vojni z Libijo. V tretjem mandatu se je zavzela za izboljšanje izobraževalnega sistema in za bolj socialen zdravstveni sistem. Težave so nastopile z na novo uvedeno davčno stopnjo, kar je privedlo do protestov in razkola v laburistični stranki. Leta 1990 je Margaret Thatcher odstopila z mesta premierke in  zapustila Downing Street, dve leti pozneje pa je dokončno zapustila aktivno politiko. Po končani politični karieri se je lotila pisanja knjig, po svetu je predstavljala svojo politično pot ter se udeleževala številnih dogodkov in srečanj. Med letoma 1993 in 2000 je bila tudi dekanica kolidža William in Mary v Virginiji. Leta 2003 je umrl njen mož Denis, s katerim sta bila poročena kar 52 let. Doktorji so ji zaradi slabega zdravstvenega stanja odsvetovali javno nastopati. Hčerka pa je za javnost potrdila govorice, da počasi izgublja spomin.

Zanimivosti o Margaret Thatcher

  • Železna lady je Margaret Thatcher leta 1976 v časopisu Red Star prvi poimenoval sovjetski kapitan Yuri Gavrilov, saj je britanska premierka tako močno in trdno nasprotovala Sovjetski zvezi in komunizmu.
  • Thatcherjeva je bila predsednica vlade Združenega kraljestva med letoma 1979 in 1990. Najdlje je služila kot predsednica vlade v 20. stoletju.
  • Njena profesorica na Oxfordu je bila tudi Dorothy Hodgkin, Nobelova nagrajenka za kemijo.
  • Leta 1973 je na televiziji izjavila, da ne verjame, da bi lahko bila ženska premierka.
  • Slaba točka – prijateljevanje z Avgustom Pinochetom, čilskim diktatorjem, ki ji je pomagal pri
    Falklandskih otokih.
  • V 11 letih (1979–1990) vladanja se je Thatcherjeve zaradi odločnosti in neusmiljenosti do nasprotnikov oprijel vzdevek 'železna lady'.
  • Je tudi članica organizacije za znanost, saj je doktorirala iz kemije (Association of scientific).
  • Kot premierka se je tedensko dobivala z angleško kraljico Elizabeto II., da sta skupaj premlevali vladne posle.

Thacher

Film Železna lady

Film Železna lady je pogled na življenje Margaret Thatcher, nekdanje britanske predsednice vlade. Prikazuje žensko, ki je morala premagati ovire glade spola in razreda, ki so do tedaj veljale v tem prevladujočem moškem svetu. Zgodba poudarja moč in ceno, ki jo je morala plačati, da je prišla na oblast, in je presenetljiv in pronicljiv portret izjemne in kompleksne ženske. V vlogi Margaret Thatcher je odlična Meryl Streep, ki je tako prepričljiva, da so ji tudi Britanci odpustili, da je Američanka, ki igra premierko njihovega kraljestva.

Streepova o Thathcherjevi:

"Več sem vedela o njej, bolj se je moj odnos do nje spreminjal. Ne glede na to, kaj si mislimo o njeni politiki – pri številnih ni priljubljena – so njen vpliv in dosežki izjemni. Njena mentalna, fizična in duhovna energija, potrebna za preživetje na čelu britanske vlade, je bila fenomenalna. Neverjetno je, da je na Downing Streetu preživela desetletje in pol. To občudujem, čeprav se ne strinjam s številnimi njenimi političnimi odločitvami."

V Sloveniji je premiera filma Železna lady 1. marca.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri