Zanimivosti o slavnem napitku: Kava - Čarobni napoj!

Si vedela, da naj bi prvi napitek iz lupin kavnih zrn po nekaterih podatkih zaužili že enkrat proti koncu petnajstega stoletja?

Zanimivosti o slavnem napitku: Kava - Čarobni napoj! (foto: shutterstock) shutterstock
23. 9. 2012

Zanimivo je, da se način pripravljanja kave tekom stoletij ni veliko spremenil. Obstajata dva osnovna načina:

  • na Arabskem polotoku pripravljajo pravo 'arabsko kavo' tako, da jo kuhajo v pokritih loncih, pustijo, da se usedlina usede, jo nato prelijejo v drugi lonec, kamor dodajo svežo kavo in jo ponovno kuhajo. Kavo postrežejo brez usedline,
  • medtem ko pri pripravi 'turške kave' pijačo z usedlino vred hitro pretočijo v skodelice, ki no nekoliko večje od običajnih pri 'arabski kavi', in jo servirja.

In o kavi, tem čarobnem napoju, bi bilo mogoče povedati še veliko zanimivega.

KavaV čudoviti, veliki in debelo oplatničeni knjižni novosti Kava - Čarobni napoj, ki jo je podpisal Božidar Jezernik in izdala založba Modrijan, boš našla odgovor na praktično vsa vprašanja, ki bi se ti lahko porodila na temo napitka, brez katerega si mnogi med nami danes ne predstavljamo začetka (in nadaljevanja) dneva.

Knjigo boš našla na razstavnih policah v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi cesti v Ljubljani in ne spreglej, da prav te dni v knjigarni poteka festival Knjigokup.

Kava - nekoč in danes!

Ker pa smo imeli priliko knjigo že prelistati, naj v nadaljevanju povzamemo le nekaj izmed mnoštva zanimivih dejstev o kavi, temu opojnemu in tako popularnemu napitku:

  • konec 18. stoletja je bila kava napitek le zelo premožnih, da bi stoletje kasneje postala dosegljiva tudi drugim, saj so njene cene zaradi rasti pridelka in zniževanju uvoznih dajatev vztrajno padale. V 19. stoletju so kavo že poznala tudi vsa ljubljanska gospodinjstva, vključno z najrevnejšimi.
  • leta 1800 je Brazilija izvozila vsega skupaj 13.000 vreč kave, le štirideset let kasneje že več kot milijon vreč ...
  • Evropa je konec 17. stoletja poleg pijače kmalu prevzela tudi javne lokale, v katerih so jo pripravljali. V 18. in 19. stoletju so t.i. kavarne prevzele zelo pomembno vlogo tudi v političnem, literarnem, umetniškem in ekonomskem življenju evropsih velemest. Za razliko od kavarn v muslimanskem prostoru, so kavarne v kontinentalni Evropi odprla vrata tudi ženskam.
  • prva kavarna je začela poslovati v Parizu leta 1672. Takrat jo je začel javno prodajati neki Pascal, Armenec po rodu. Odprl naj bi jo v okviru sejma v St. Germainu, sredi hrupne zmešnjave eksibicionistov in obsejemskih cirkuških predstav.
  • na začetku 20. stoletja si ljudje že niso mogli misliti življenja brez kave. Pražili, mleli in kuhali so jo že v najvišji hribovski koči, brez nje ni mogel biti ne vojak v jarku ne diplomat za mizo, zahtevali so jo rudarji v rovu in mornarji na krovu, pijanci in abstinenti.
  • prvi lokal danes največje verige kavarn Starbucks Corporation so odprli v Seattlu, 20. marca 1971. Ime lokala so povzeli po Starbucku, prvem častniku kapitana Ahaba in navdušenem kavopivcu. Veriga kavarn se je pričela naglo širiti in leta 1991 štela že več kot so lokalov. Prve lokale izven ZDA so odprli leta 1992. Danes poslujejo Starbucksove kavarne v skoraj 20.000 lokalih po celem svetu.
  • kavno zrnje vsebuje kofein, maščobe in sladkorje. Prav kofein, ki je grenkega okusa, pa je tista velika skrivnost poživljajočega učinka kave. Kofein deluje na možgansko skorjo tako, da povečuje občutljivost čutil, pospeši delovanje srca in ožilja ter dviga krvni pritisk. Ker posledično možgani dobijo več kisika, to pivca poživi in ohranja budnega.
  • čeravno velja, da je kofein v večjih količinah strupen, pa ni natančno znano, koliko kave lahko brez škode za zdravje popijemo. Najverjetneje je odvisno od vsakega posameznika. Tako je znano, da je Napoleon svoje čase popil do dvajset skodelic dnevno, Honore de Balzac pa naj bi med pisanjem Človeške komedije spil več kot 50.000 skodelic kave. Slavni kavopivci so bili tudi Johann Sebastian Bach, Immanuel Kant, Jean Jacques Rousseau in Voltair.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri