Vsi smo po malem nori

Eno najbolj pogostih vprašanj, ki jih ljudje zastavljajo svojim psihoterapevtom danes je : ‘Kaj je narobe z mano?’

26. 6. 2008

Klinični psihoterapevt in predavatelj, Michael J. Formica, je prepričan, da to vprašanje najpogosteje prihaja prav iz ust pacientov, ki so pravi kvazi-eksperti za raznorazne psihične motnje in nasploh do zob oboroženi z informacijami iz knjig, interneta ali revijalnega tiska.

Michael je prepričan, da jim njihovo – bolj ali manj - pomankljivo znanje bolj škodi kot koristi.

Neprestano predalčkanje

Levji delež k naraščajoči kolobociji preobremenjenosti z duševnim zdravjem pa doprinaša tudi psihiatrična srenja sama – tako s svojo nenasitno potrebo po tem, da bi vse, kar je človeški psihi lastnega zaobjela, evidentirala in dodobra kategorizirala, pa tudi mediji, ki tako ‘hvaležno’ popularizirajo nove in nove motnje in sindrome, med katerimi je nekaj tudi precej za lase privlečenih.

Danes se praktično vsako, še tako banalno odstopanje od domnevno ‘normalnega’ ponaša s svojim lastnim, kliničnim imenom. Tako temu, čemur smo še včeraj rekli: ‘malo živčen’, danes že pravimo anksiozna motnja ...

Lestvica ‘norosti’

“Dejstvo je,” je prepričan Michael, “da večina ljudi, ne glede na to, kaj jim skuša dopovedati družba, pade v skupino t.i. ‘raztresenih’ in ‘neurejenih’ osebnosti. Nekaj manj bi jih lahko uvrstili med ‘neurejene’ in ‘že motene’ (tu lahko postajajo stvari počasi tudi klinične), medtem ko bi le manjšina ljudi padla v zadnjo skupino, recimo jim kar: ‘razcepljenih’ ali ‘disociativnih’ osebnosti, ko gre s stališča psihiatrije zares.”

Mali senčni ekscesi

Večina vseh ljudi, ki bi jih Michael J. Formica uvrstil nekje na lestvici v prvi skupini (torej med nekoliko raztresene in neorganizirane), že doživlja male, t.i. senčne simptome: “... videti je kot zver, vede se kot zver, oglaša se kot zver, pa vendar je le mali kužek,” še razloži Michael.

Ti, senčni simptomi, so sami po sebi docela nedolžni, s stopnjevanjem po lestvici pa počasi vendarle evoluirajo v prave duševne motnje.

Vsi po malem nori!

“No, s to preprosto lestvico želim povedati le, da smo vsi po malem - in vsaj malce - nori! Prav nihče, ki ga poznate, namreč ne pade na ničelni klin te lestvice. In če pa morda vseeno poznate koga, ki se zdi popolnoma normalen, vas je lahko strah, zelo strah! Ker v resnici, realno gledano, nekaj takega, kot je popolnoma normalen, sploh ne obstaja!” je še prepričan Michael.

Ne verjameš?

Pobrskaj po biografijah slavnih

Gotovo poznaš kakšno anekdoto iz življenja slavnih ljudi. Znano je, da je vsak med njimi pestoval kakšno prav posebno čudaško muho.

Albert Einstein je menda imel v svoji omari: 7 belih srajc, 7 parov črnih hlač, 7 jaken iz tvida, 7 črnih kravat, 7 parov belih boksaric, 7 parov črnih nogavic in 7 parov črnih čevljev. V poletnih mesecih je za nekaj časa pozabil na kravate, jakne zamenjal za sive puloverje in čevlje za sandale, sicer pa vsak dan nosil svež par enakih kosov v isti kombinaciji oblačil. Pravil je, da tako ni izgubljal svoje dragocene mentalne energije za to, da bi se moral vsako jutro na novo odločati: Kaj obleči?

No, po današnjih standardih, teh njegovih čudaških navad ne bi več imeli le za zmerno ekcentričnost, kakršno so mu pripisovali v njegovih časih in kakršna se takšnemu geniju, kot je bil on, pravzaprav čisto dobro poda, temveč bi ga verjetno označili za obsesivno-kompulzivno motenega.

Zdaj razumeš?

Ohrani zdrav razum!

Sporočilo, ki ga je priznani psihoterapevt Michael J. Formica, s svojo lestvico norosti pravzaprav želel posredovati je – da, ljudje, za božjo voljo, ohranite zdrav razum!

  • Zato, preden se čisto ‘napsihiraš’, da si lastnica neke prav eksotične ali bizarno hude duševne motnje, raje pomisli: te morda ne zdeluje le prenatrpan urnik (šola ali služba, številne obveznosti v prostem času, dodatno delo, ki te čaka doma), ali te ne spravlja v stres tvoj nadrejeni in ali ti ne sivijo po nepotrebnem lasje zaradi neodogovornega partnerja? Konec koncev, če bi bila pri vseh pritiskih, ki si jih dalj časa deležna vsak dan, še popolnoma ‘normalna’, bi prav to ne bilo več povsem normalno! Hecno, ne?
  • Preden dovolimo, da našim otrokom predpisujejo tablete Ritalin, tako kot to danes množično počnejo po ZDA, preverimo raje njihove prehranske navade (preveč rafiniranega sladkorja, hitre prehrane ipd.) in način preživljanja prostega časa (premalo fizičnih aktivnosti, preveč stresnih računalniških igric ipd).
  • In, preden začneš nekritično jemati vse mogoče farmake za lajšanje stresa, se nauči raje meditirati in sproščati, predvsem pa za vikende ali praznike pusti delo v pisarni.
  • Ali: preden si omisliš kuro s pripravki za jačanje spomina, si raje kupi navaden planer in začni voditi svoj osebni koledarček obveznosti. Saj veš: Pametni pišejo!
... pa saj veš, ne?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri