Vas stara žalitev še vedno preganja?

Saj jih poznate ... suha kot prekla ... neumna kot noč ... kokoš ... zmerljivke in zbadljivke, ki zbodejo naravnost v srce in glodajo samopodobo še leta zatem ... če jim dovolite. Napočil je čas, da opravite z duševnimi zajedalci.

30. 10. 2003

Poznamo povprečne, povsem običajne žaljivke – tiste enkratne zaušnice, ki ne puščajo doživljenjskih brazgotin (kot takrat, ko vam je prijatelj namignil, da ste v kapri hlačah podobne Kekcu in vas je v srcu malce zbodlo, a ste hitro zamenjale hlače za krilo in pozabile na vse skupaj).

Potem pa so tu še prave žalitve – neposredni udarci, ki se tičejo samih temeljev vaše samopodobe in vas znajo lopniti po glavi tako močno, da se vam zdi, kot da bodo odzvanjali v možganih v nedogled. Govorimo seveda o žalitvah, katerih posledice vas lahko spremljajo še leta.

“Fant me je učil igrati poker z njegovimi prijatelji. Ko sem ga vprašala, kaj je boljše – tris ali par, je pogledal svoje kolege in rekel: “Ni ravno atomski znanstvenik ... je pa čedna.” Vedno sem se imela za povprečno študentko, ob njegovi pripombi pa sem se počutila kot največja trapa.” Andreja, 22

“Vsi imamo svojo ranljivo točko,” pravi dr. Alisa S. Burgess, klinična psihologinja in avtorica knjige How to Grov a Second Skin for Your Soul. “Prav vseeno je, ali je v žalitvi kaj resnice ali ne. Če zadene občutljivo točko, lahko močno in dolgotrajno vpliva na vašo duševnost in obnašanje, saj se zdi kot zunanja potrditev domnevne pomanjkljivosti.”

Z drugimi besedami, ko se nekdo dotakne lastnosti, ki vas skrivoma žre, odpihne vsakršno upanje, da je vse skupaj le v vaši glavi.

To se je zgodilo tudi 26-letni Tatjani: “Sram me je, ker sem pustila faks, preden sem diplomirala. Zato sem bila popolnoma uničena, ko sem šefu v službi postavila neko vprašanje, on pa je odvrnil: “Vas tega na faksu niso učili? Ah, saj res, ti si falirana študentka.” On se je smejal, jaz pa sem zmrznila, saj je potrdil moj največji strah – da sem neizobraženo teslo.”

“Ko je na sestanku oznanil moje napredovanje, je šef rekel, da sem kot ‘najbolj zadrt čistun v pisarni’ najprimernejši za novi položaj. Drugi so prikimavali in se hihitali. Sicer sem vedno vedel, da sem malce preveč organiziran, a se zdaj nikomur ne upam reči, naj popravi projekt, ker se bojim, da jim bom tako le potrdil, da sem popolnoma zmešan.” Jordan, 31

Ko se pikra pripomba prikrade v nezavedno, spremeni pogled na življenje, predvsem pa zastrupi vašo samopodobo – če ji to dovolite, seveda. Demone v nezavednem lahko izženete z malce možganske telovadbe.

Spustiti se morate v notranje raziskovanje, da boste lahko poglobljeno spoznale pravo naravo težave, ki vas pesti. Z nekaj truda boste zmogle določiti izvor, iz katerega bolečina črpa svojo moč – in ga zasuti.

“Najboljša prijateljica je zbirala ekipo za odbojko na plaži. Javila sem se za igro, ona pa je rekla: “Prav, vendar le, če ne boš v moji ekipi. ”Bila je le šala, vendar so me v osnovni šoli vedno izbrali zadnjo. Prijelo me je, da bi jezno zacepetala z nogami in užaljeno odkorakala stran. Kot v šoli.” Julija, 30

S tem boste namreč demonom odvzele moč. V nadaljevanju si preberite napotke za izgradnjo obrambnega sistema pred temi nagnusnimi žaljivkami.

Izsledite vir moči

“Da bi okrevale po nizkih udarcih, morate najprej ugotoviti, zakaj vas je sploh tako grdo zabolelo,” pojasnjuje v svoji knjigi dr. Burgess. Pripomba vas ponavadi prizadene iz dveh razlogov; prvi se napaja iz starih ran, ki so nastale v občutljivih obdobjih vašega življenja (najpogosteje v nerodnem času odraščanja), ko vam je še primanjkovalo samozavesti.

Ko nekdo izpostavi občutljivo stran vaše osebnosti ali vam navrže neko žalitev, odpre staro rano, iz katere začne teči stara negotovost. In če je rana nastala že davno, davno nazaj, imate veliko možnosti, da se njenega mučilnega učinka ne bo dalo kar tako odpihniti.

“Fant, v katerega sem bila zaljubljena v sedmem razredu, mi je rekel, da imam najgrše noge na svetu. In to ravno v času, ko se punce začnemo spraševati, ali smo dovolj lepe. Zaznamovalo me je za vse življenje. Leta so že minila, a še vedno ne nosim mini kril ali kratkih hlač.” Sonja, 26

Na primer, če ste zaradi slabe kože v drugem letniku srednje šole verjele, da ste grde ali nenormalne, je vsaka opazka glede vaše polti rezala globoko v samopodobo in vas še danes – ko ste že celo večnost brez mozoljev – pretrese v dno duše.

Včasih opazka oplazi nekaj, za kar se skrivoma bojite, da je resnično. To je drugi najpogostejši razlog, da vas žalitev spravi na kolena. “Ko nekdo navrže žalitev, ki je povezana z določenim globoko vsajenim strahom, je reakcija lahko zelo boleča, saj vam žalitev v bistvu namiguje, da se glede svojega strahu ne motite,” pravi SaraKay Smullens, terapevtka in avtorica knjige Setting Yourself Free. Takšno roganje torej ne prebuja starih, nerešenih zadev, ampak se nanaša na negotovosti, ki vas tarejo tukaj in danes.

“Prijatelj, s katerim sem se dobila v restavraciji, me je natakarici opisal kot ‘nizko blondinko z velikim nosom’, da bi vedela, kam me posesti, ko pridem. Nos se mi je sicer od nekdaj zdel malce večji, zdaj pa je to vse, kar vidim, ko se gledam v ogledalo.” Karin, 32

Recimo, da vam gre v danem trenutku močno na živce, da nikoli ne dokončate življenjskih projektov, ki ste si jih zadali. Odločile ste se, da se boste vpisale na tečaj kreativnega pisanja in mami z velikim navdušenjem poveste veselo novico, ona pa vas pomilovalno pogleda in porogljivo odvrne: “Raje dobro premisli, vsekakor pa ne plačaj za cel semester.” Bolelo bo.

“Tisoč let star prodajalec, ki mi je pri dvanajstih letih pomerjal prvi nedrček, je pripomnil: “Maš pa že vel’ke joškice, punčka.” Že prej sem bila občutljiva glede svojega telesa, zato sem se po tej izkušnji vedno počutila nekako nesorazmerna, kot čudakinja s priveski tipa Dolly Parton.” Ana, 30

Znebite se starih čustvenih bremen

Ko se ukvarjate z izboljšanjem strtega ega, se lahko, v primeru, da se je potres zgodil že celo večnost nazaj, spravite v red preprosto tako, da preverite rok trajanja na vaši (še vedno) občutljivi točki. “Pogosto lahko s starimi negotovostmi opravite tako, da spoznate, da za vas pač ne veljajo več in jih pustite za sabo ... za vedno,” pravi dr. Michael Broder, avtor knjige Can Your Relationship Be Saved?

“To ni tako nemogoče. Da bi to dosegle, morate zavestno pristopiti k notranji inventuri in dati smisel poteka vašega življenja do danes. Morate se spomniti, kdo ste, kje ste in kako ste tja prišle – preprosta stvar, na katero večina od nas pozabi.”

“Pomislite na to, kako daleč ste prišle v življenju in koliko so se od tistega bolečega obdobja spremenili vaše življenje, telo, odnos do okolice, osebnost itd. Če vam sami ne uspe, se pogovarjajte s prijateljicami ali sorodniki, ki vas že dolgo poznajo, in se oprite na njihov pogled od zunaj,” predlaga Smullens. Njihovi nepričakovani vpogledi v vaše življenje vam lahko služijo kot budnica iz potrtosti in žalosti.

“V srednjo šolo sem hodila v Avstrijo. Večina Slovencev na šoli je bila dobra v angleščini, meni pa ni šla, zato so mi rekli ’lažna Slovenka”. Ni se mi zdelo, da me žalijo zaradi narodnosti – prej sem se počutila kot navadna praznoglavka.” Ajda, 22

Pomislite na to, kaj vse se je dogajalo okoli vas v trenutku, ko ste bile tako občutljive. Ste se ravnokar prešolale? Sta se starša ločila? Vas je prva simpatija grdo zavrnila? Povezovanje negotovosti z zunanjim dogodkom, ki ste ga že pustile za sabo, vam bo omogočilo, da boste čustveno dramo lahko umestile v tisto razburkano obdobje in jo končno postavile na pravo mesto – v življenjski arhiv, v katerem hranite tudi druge spomine, izkušnje in modrosti.

Z drugimi besedami, če ste bile debelušne najstnice, vas bo fantovo zabavljanje na račun vaših zalitih stegen spravilo v obup. Četudi ste ujele pravo linijo že pred leti, je v vas še vedno delček, ki verjame, da ste ‘tisto okroglo dekle’. Če vam uspe etiketo z napisom ‘Bila sem glavna bajsa osmega razreda’ prelepiti s ‘Hej, tista leta so bila res stresna, tolažila sem se s hrano, vendar sem šla čez to in sem danes zaradi pridobljenih izkušenj verjetno boljši človek,’ bo dolgoletna travma izgubila svoj pomen in boste lahko šle olajšane naprej.

“Kozmetičarka, ki mi je z voskom odstranjevala obrvi, me je vprašala: “Poberem še brčice?” Zelo sem občutljiva zaradi svoje poraščenosti in zaradi njenega vprašanja sem se počutila kot opica.” Selma, 29

Poglejte resnici v oči

Ko žalitev izpostavi nekaj, za kar veste, da je resnično, lahko tesnobo utišate le tako, da se spoprimete s problemom. “Takrat so najverjetneje vzrok vsem težavam stara vprašanja, s katerimi še niste dokončno opravile ali pa nedavna spoznanja, s katerimi se še niste popolnoma sprijaznile,” pojasnjuje dr. Burgess.

“V obeh primerih morate sprejeti stališče, da lahko ravno zaradi tega bolečega črvičenja v želodcu postanete srečnejša oseba, a le, če bo v vas spodbudilo spremembo oziroma če boste zaradi njega doumele in sprejele to dejstvo kot sestavni del vaše osebnosti.”

Recimo, da ste znane po tem, da ravnate s svojimi simpatijami zelo hladnokrvno – začelo se je že na prvem šolskem plesu, ko ste svojega kavalirja hladnokrvno pustile na cedilu. Ko se prijateljica, ki se trenutno ukvarja z lastnimi romantičnim težavami, obrne na vas s stavkom: “Pa poglejmo, kaj pravi naša strokovnjakinja za kastracijo,” naj vam hladen tuš odpre oči – “Dobro jutro! Prav zares sem se obnašala kot psica. In kaj bom storila glede tega?”

“Bila sem zunaj s skupino prijateljic, med njimi je bila tudi kolegica iz drugega mesta. Ko sem ji ponudila, naj prespi pri meni, so se vse zaničevalno zasmejale – vedela sem, da sem zanikrna, nikoli pa si nisem mislila, da drugi mislijo, da sem naravnost nagnusna. Da se ne bi nihče zgražal nad mojim stanovanjem, od takrat raje nikogar več ne vabim k sebi.” Katja, 25

Ali pa vas stara prijateljica obdolži, da niste ostale v stiku z njo, in pikro pripomni: “Oho, saj ne morem verjeti, da si poklicala! Pa še moj rojstni dan ni.” Gulp. Saj res. Kot bi vas zadel dvajsettonski tovornjak. A če prenehate lizati rane in si za trenutek ogledate situacijo, ugotovite, da ste bile vedno z njo, kadar je imela težave. V resnici je povsem naravno, da niste več tako seznanjene z njenimi vsakodnevnimi aktivnostmi, kot ste bili v letih, ko sta bili sostanovalki.

“Odločitev je v vaših rokah: naj vas nastala razpoka motivira, da spremenite svoje vedenje, ali pa jo sprejmite kot del vas,” pravi dr. Broder. Bistvo je v tem, da se ne začnete bičati zaradi nepopolnosti, ampak prevzamete nadzor nad življenjem in izberete možnost, ki je za vas najbolj sprejemljiva.

Kvazi (trapaste)žaljivke

Predstavljamo vam opazke, ki so po svojem pomenu preveč neumne, da bi nas lahko prizadele.

Očitki o popku

“Ko mi je cimra na faksu rekla, da imam nenaravno globok popek, sem se najprej sicer globoko zamislila nad njeno pripombo, takoj za tem pa planila v krohot nad neumnostjo svoje sostanovalke.” Danijela, 26

Redoljubnost

“Bivši fant je trdil, da je moje redno pospravljanje postelje znak psihične motnje. Sprva sem mu skoraj verjela, a po premisleku mi je postalo jasno, da gre verjetno za njegovo frustracijo glede določenih delovnih navad.” Katarina, 25

Telesne oblike

“Sestra je nekoč pripomnila, da imajo moja kolena jamice, ki se zdijo kot zlobni obrazi. Po natančnem pregledu lastnih kolen sem ugotovila, da ima moja sestra res bujno domišljijo.” Tanja, 27

Sončenje zob

“Ko sem bila majhna, so mi med smejanjem bližnji pripominjali, a naj si neham sončiti zobe. Ko danes pomislim na to, sem prepričana, da gre še vedno za najbolj butasto pripombo v mojem življenju. ” Lučka, 34

Mark Lenart

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri