V omami ritma in luči

“Party je prizorišče, kjer se počutim tako svobodno! Lahko sem, kar sem, ali to, kar želim biti. Izrazim svojo domišljijo v oblačenju, grem čez meje. Pokažem, da nisem kdorkoli, da si upam. Zunaj bi bila ‘out’, tukaj sem ‘in’.”

29. 8. 2002

Na rejv zabavo oziroma prireditev z elektronsko plesno glasbo se ponavadi odpelješ daleč. V Celje, Velenje, Maribor, Izolo, Pulj, Zagreb, še najredkeje Ljubljano. Kilometri niso pomembni, štejejo le napovedani DJ-ji in družba, ki jo tam srečaš. Trenutki, ukradeni vsakdanu in pisana množica, zbrana iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in še od kod. Plešoča množica šteje nekaj tisoč ljudi, na večjih prireditvah v tujini več deset tisoč.

Hit letošnjega poletja so zabave na ladjah, ki skorajda vsak teden enkrat ali dvakrat izplujejo iz slovenskih ali hrva- ških plesišč. Odprto morje, zvezdno nebo in elektronska glasba na ladje privabijo od 200 do 500 ljudi. Potem so tukaj še teden noči dolge zabave v največjih evropskih klubih z najboljšimi svetovnimi DJ-ji. Poleti zelo priljubljena, tudi med slovenskimi rejverji, je berlinska Love Parade, ki se je udeležuje do dva milijona ljudi. Pozimi se dogajanje v glavnem preseli v klube.

V drugem svetu

Na prizorišče rejverskega dogodka smo prispeli nekaj pred polnočjo. Po plačevanju precej drage vstopnine ter skrbnem pregledu redarjev me je v ogromni hali zaslepil živobarven ‘light show’ ter preglasila doneča glasba – obvezni sestavini ‘feelinga’, sem izvedela pozneje.

Poleg raznobarvnih, hitro menjajočih se luči, je na zabavah tudi laser in obvezni stroboskop, ki te ‘odnese’ iz prostora. Zvok mora biti glasen in kakovosten. Pravijo, da je slednje pri nas bolj redkost. Didžej (DJ) na zabavah vrti glasbo iz vinilnih plošč. Ponavadi iz dveh gramofonov, ki ju povezuje mešalna miza. Iz obstoječih ‘komadov’ sestavlja novo, enkratno, lastno glasbeno zgodbo.

Ni glasbeni ustvarjalec, temveč je poustvarjalec. Na vsaki večji prireditvi organizatorji poskrbijo še za dodatne atraktivnosti, kot so vizualne animacije, modne revije, za bruhalce ognja, stojnice z oblačili, različne predstave. Rejv zabava se lahko dogaja v enem samem prostoru z enotno glasbeno nitjo, vendar je ponavadi zaradi pestrosti dogajanje razdeljeno na dve ali pri nas največ tri plesišča, kjer se vrti tehno, house, chill out, jungle ter drum’n’bass, trance, abstract ...

V Sloveniji je najpogostejša kombinacija tehno in house plesišča, medtem ko v tujini število dosega sedem, osem različnih plesišč. Za vsak okus nekaj. Kot v supermarketu.

(Sub)kultura

Kultura, ki se je razvila ob elektronski plesni glasbi, privlači tako v Sloveniji kot v svetu iz leta v leto več ljudi. Zdi se kot deroča reka, ki je ne zaustavi noben jez. Tudi strogi policijski nadzor, ki se zadnje čase izvaja, ne. Je vsemogočna in rastoča.

Nekateri avtorji elektronsko plesno glasbo omenjajo kot enega od prvih dejavnikov globalizma. Univerzalna, dostopna, brez besedil. Mladim vsega sveta govorijo le udarci na minuto, ritem. Plesna glasba se je v Evropi prvič pojavila na Ibizi. T. i. balearski zvok se je nato prenesel v Veliko Britanijo in tam okoli leta 1988 povzročil pravo blaženost (acid house revolucija, poletje ljubezni).

V začetku devetdesetih se je plesna mrzlica razširila po Evropi, svoje je pri tem prispevala tudi Nemčija (domovina tehna). Konec desetletja je ekspanzija zaobjela ves svet. Na ritmične udarce elektronike se pleše povsod. 17-letna navdušena rejverka Barbara mi na mojo prošnjo poskuša razložiti definicijo rejva: “Rejv je zame prostor brez vsakodnevnih napetosti, kjer si udobno sproščen.

Je talilni lonec duš in kraj, kjer se učiš. Tukaj te nihče ne obsoja, in vsi te razumejo. Prizorišče, kjer tujci postanejo prijatelji. In zrak, ki ga tukaj dihaš, je prepojen z ljubeznijo.” “Najbolj mi je všeč, ker tu ne prihaja do nobenih izgredov. Ni pretepov, kot so pogosti v drugih diskotekah, ni pijanih in ‘težkih’ ljudi. Naše geslo je P.L.U.R. (Peace, Love, Unity, Respect), mir, ljubezen, solidarnost, spoštovanje,” razloži Matjaž in doda, da so med prvimi tovrstne zabave posvojili geji in lezbijke, saj edino tu niso bili zapostavljeni.”

Utopija v vsakdanu

“Kultura plesne glasbe je hrepenenje po skupnosti, hkrati pa je zelo individualizirana,” razlaga kulturolog dr. Peter Stankovič s Fakultete za družbene vede. “Izbiraš lahko med glasbenimi stili, okusi, zvočnimi prostori, tudi videz je izrazito individualen. Gre za precej tipičen postmoderni pojav v smislu iskanja ‘pristne’ skupnosti, bližine v drveči sodobnosti.

Težko pa se je izogniti vtisu, da je to zgolj ena od stvari, ki jih počnemo v svojih življenjih. Postavi se vprašanje, ali je to resnično prisotno vračanje k skupnosti ali gre morda bolj za užitek v iluziji, da v hladnem svetu vseeno nisi čisto sam,” meni Stankovič.

Imidž: ekstravaganca

Z očmi sem se zapičila v roza svetleč nedrček ter ultra kratke hlačke iste barve, z nekaj krznenimi kričečimi dodatki, ki jih je nosila najstnica. Moj pogled je z njenih čevljev z več kot deset centimetrskim podplatom silil k živo modri paževski frizuri.

Pri ženski rejverski opravi ne smejo manjkati še široke gamaše, ki velike čevlje spojijo s kolenom, me je podučila 15- letna Tjaša, ki si vpadljivo opravo nadene tudi za v šolo. Nekoč so bile moderne piščalke, srebrna barva in plastika, danes rejverski videz tvorijo roza oblekice, gamaše in dude. Vedno pa veliko gole gože in sončna očala.

Eva, 18 let, je prepričana, da videz ‘spada zraven’. Oblačila si šiva sama. Tako pride do izraza njena kreativnost, saj na željo staršev obiskuje ekonomsko namesto oblikovne srednje šole. “Za vsako večjo prireditev, ki jih je nekaj na leto, si sešijem nov kostum. Tukaj je moja oaza, privoščim si lahko vse. Čeprav imam nekaj kilogramov preveč, nosim kratka krila in majice.

Nikogar ne moti, še manj zanima. Na ulici, v diskoteki, koncertih sem v ohlapnih oblačilih, ker na sebi čutim zlovešče poglede. Na zabavi je vseeno, kako si oblečen, kdo si, kaj počneš. Pomembno je le, da čutiš pozitivno energijo, ki je povsod dovolj.”

“Videz v plesni glasbi je tako kot v drugih subkulturah mehanizem identifikacije z enako mislečimi, hkrati pa tudi mehanizem oddaljevanja od ‘neposvečenih’ ostalih in v tem smislu nič novega. Z mešanico igrivosti, otroškosti, erotičnosti, kiča in futurizma pa je eden od bolj kreativnih potencialov, ki se zadnje čase pojavljajo na subkulturnih scenah.

Po ustvarjalnosti mu lahko konkurira le sodobna visoka moda, ki je po dolgem času spet vznemirljivo zabavna s svojimi zahtevami po kičasti odštekanosti, neskladnosti, igrivosti …” komentira dr. Stankovič.

Ekstaza

Potem me znova prevzame množica zvijajočih se teles. Hipnotični ritem jo spravlja v stanje vznesenosti, in na trenutke se zdi, da bije kot eno srce. Na obrazih posameznikov znaki zamaknjenosti – to mora biti posledica čistega užitka, pomislim. “Ko stopim na plesišče, me glasba kar pograbi. Pustim se ji popeljati v trans. Jaz se drogiram z glasbo, in me zelo moti, da imajo vsi, ki slišijo za Ambasado, Sabo ali kateri koli drugi trance, tehno, house v glavi samo ekstazi,” razloži Živa.

Maja na zabavi ponavadi poje tabletko ekstazija. “Zavedam se, da ne počnem zdrave stvari, a ‘fleš’ je tisto, kar me premami. Nove dimenzije čutnega dojemanja. Zvok dobi globino, slišiš bolje in več, barve se prelivajo, preplavi te občutek neznanske sreče in radosti. Ta občutek moraš doživeti! Preden sem tabletko vzela prvič, sem se izčrpno pozanimala o vseh učinkih, nevarnostih ipd.

Stvar je sicer vedno tvegana, ker v bistvu nikoli ne veš, kaj točno dobiš v tableti. A če se počutim slabo, tudi vem, da se moram obrniti na Drogart, ki je prisoten na vsaki zabavi.” Petra ekstazija in drugih drog ne jemlje. Že od nekdaj ima preveč energije. “Potrebe po omami ne čutim, čeprav mi tega nihče ne verjame. Večina mojih prijateljev na večjih zabavah vzame tabletko, dve, vendar to ne spremeni naših odnosov.

Te zabave so zaradi noro ritmične glasne glasbe, barvitih luči, pozitivne energije, nenasilja in ljubezni že same po sebi totalen ‘flesh’!” Eva je tisto noč vzela polovičko. “Sem zelo previdna,” pravi. “Ni mi vseeno, kaj se z menoj dogaja in ne želim ravnati neodgovorno, kot to počno nekateri.

Zavedam se, da so plesne droge v nekaterih primerih tudi smrtno nevarne. Ekstazija mi ni nihče vtaknil v usta, kakor o tem menijo tisti, ki na zabavi niso bili še nikoli. To so samo zlobna natolcevanja. Toda ta občutek kmalu mine in nekateri hočejo še, kar lahko pripelje do manj prijetnih posledic – večdnevne utrujenosti, depresije, slabe volje …

Pripadnica starejše generacije rejverjev pravi, da se največ problemov v zvezi z drogo pojavlja pri najstnikih, starih od 15 do 18 let. Pri njih je uživanje droge obredno, skoraj avtomatično. Orodje, brez katerega mnogi ne znajo doseči užitka. Sama se drži pravila, da je vedno potrebno plesati z glavo. Zato na mladostnike gleda nekoliko zviška.

Njen fant doda, da je čas, ko ga je scena prevzela, že mimo. “Intenzivno obdobje pri nikomur ne traja. Umiriš se, potem prideš nazaj le še občasno, poslušat izbrane DJ-je. Še vedno pa je to edini način zabave, ki mi resnično ustreza.” Okoli Drogartove stojnice ob robu plesišča je velika gneča. Tako kot ponavadi delijo brezplačno vodo in sadje za osvežitev.

Fantje in dekleta na zabavah skrbijo za varnost in dobro počutje obiskovalcev. Prisotni so na vseh večjih prireditvah in tudi večini manjših prireditev. Na večjih ‘dežura’ številna ekipa, v kateri je tudi zdravnik in ljudje, ki so usposobljeni za prvo pomoč. V manjših skupinah se pomešajo med obiskovalce in opazujejo njihovo počutje. Če je potrebno, posredujejo.

Za res nujne primere je ponavadi prisoten tudi rešilni avtomobil. Za preventivo pa skrbijo z deljenjem informativnih letakov in s pogovori, predvsem z mladimi, ki se hitro ‘spozabijo’. Opozarjajo na nevarnost plesnih drog (ekstazi, spid, trip, GHB, kokain), ki na telesu puščajo precej kratkoročnih, pa tudi daljnosežne posledice. Uporabniki lahko utrpijo dehidracijo, vročinski udar, depresijo, odmiranje pomembnih možganskih celic idr. Poudarjajo, da je najboljša uporaba neuporaba!

Zaplešimo skupaj, čeprav je že dan ...

Ob sedmih zjutraj se je za vse tiste, ki so bili še zmeraj pri močeh, odprl vrt, ki je bil hkrati house floor. Kmalu so vstopili še policisti, ki so za kakšno uro in pol ustavili dogajanje na plesišču. “Obiski mož v modrem na tovrstnih prireditvah so vse pogostejši,” mi razloži razjarjena najstnica. Vsak človek ima pravico do izbire lastne zabave.

“Našo pravico do zabave po lastnem okusu pa vse večkrat kršijo.” Kot precej neprijetno, če ne že omejujoče, se ji zdi delovanje policistov, ki na rejverje ‘prežijo’ pred zabavami in po njih. Pod pretvezo kontrole prometa. Ta je sicer nujna, vendar naj bi bila enaka kot povsod drugje. In korektna. Pa tudi prepovedi največjih zabav na Celjskem ne morejo pozabiti.

“Trenutno je ponudba tovrstnih prireditev pri nas precej slaba, s tem pa pada tudi njihova kakovost,” je pripomnil Matjaž. “Težave z drogami, ki se problematizirajo in preganjajo na tem mestu, nastajajo drugje. Reševati jih je potrebno na ravni družbe in ne njene mikro enote.”

Vsa imena so spremenjena, vsakršna podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna.

Za varno zabavo

Tehno portali in napotki, ki jih priporoča Drogart

Ko ne veste, kdaj in kam:

Drogart svetuje:

  • Med plesom si privošči vodo, do pol litra vsako uro.
  • Med plesom delaj redne premore.
  • Izogibaj se mešanju drog med seboj in mešanju drog z alkoholom.
  • Spoštuj načelo manj je več.
  • Poskusi plesati brez droge.

Nina Roza Jerad

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri